Nova zakonodaja določa osnovna načela glede označevanja živil in predpisuje konkretnejše zahteve, kot so npr. obvezne informacije o poreklu določenih vrst mesa, jasnejše navedbe o alergenih snoveh ali jasnejše informacije o hranilni vrednosti za večino predpakiranih predelanih živil.
Poleg tega po novem veljajo enake zahteve glede označevanja za spletno nakupovanje, prodajo na daljavo ali nakup v trgovini. Nova uredba prinaša tudi jasnejše navedbe glede sestavljenega mesa in rib ter odmrznjenih proizvodov, uvaja pa tudi strožja pravila za preprečevanje zavajajočih praks.
V Bruslju pojasnjujejo, da so imeli nosilci živilske dejavnosti na voljo tri leta za nemoten prehod na novo označevanje, saj so države članice in Evropski parlament nova pravila sprejeli že leta 2011. Pravila o obveznem označevanju hranilne vrednosti vseh predelanih živil pa bodo začela veljati 13. decembra 2016.
Evropski komisar za zdravje in varnost hrane Vytenis Andriukaitis je pojasnil, da bodo evropski državljani v soboto videli rezultate večletnih prizadevanj za izboljšanje pravil o označevanju živil. "Nova pravila na prvo mesto postavljajo potrošnika, saj mu zagotavljajo jasnejše informacije, hkrati pa je to obvladljivo tudi za podjetja," je prepričan.
V Sloveniji je v javnosti v zadnjih dneh odmevalo predvsem to, da morajo biti alergeni v živilih, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, navedeni na najmanj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi, npr. na jedilnem listu, panoju, ekranu ....
Pri predstavitvi podatkov o alergenih v obratih javne prehrane je treba upoštevati, da morajo biti označeni na dobro vidnem mestu in da morajo biti jasno čitljivi in neizbrisni. Na jedilniku mora tako denimo pisati Špageti po bolonjsko (vsebuje alergene: gluten, jajca) ali Mesna lazanja (vsebuje alergene: gluten, jajca, mlečni proizvod, ki vsebuje laktozo), je zapisano na spletni strani uprave za varno hrano.
V veljavo stopila nova pravila EU o označevanju živil
Z današnjim dnem so v veljavo stopila nova pravila EU o označevanju živil, ki potrošnikom zagotavljajo jasnejše, celovitejše in natančnejše informacije o vsebini živil. Med drugim morajo biti bolj jasno navedeni podatki o alergenih, pa tudi informacije o poreklu mesa. V Bruslju so prepričani, da bodo lahko potrošniki tako sprejeli boljše odločitve.