Črna kronika

Tragična lovska nesreča Damjana in Marka

J.A.
13. 12. 2014, 07.05
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

»Kaj boš rinil v ta led, ostani raje doma,« je Slavka Gerdin s Čateža pri Trebnjem prepričevala svojega moža Marka, ko ji je ta v sredo zjutraj povedal, da s prijateljem lovcem odhaja na Jezersko.

arhiv družine Gerdin

Katastrofalno leto za reševalce
Reševalna služba z Jezerskega je imela letos izjemno veliko dela, sicer število intervencij bistveno ne presega povprečnega, ki se giblje okoli deset na leto, letos jih je bilo dvanajst, vendar pa so v tem letu zabeležili celo štiri smrtne žrtve, kar pa je katastrofa: »Poleg lovcem se je življenje v naših hribih izteklo še gozdarju in planincu samohodcu.«

Kot že večkrat prej so načrtovali, da bodo prespali v koči kolega Dolenjca in se z jezerskimi lovci odpravili na lov. Naslednji večer, ko so Gerdinovi čakali, da se Marko vrne domov, saj je imel naslednji dan službo, so namesto domačega obraza na vratih zagledali policista in kriminalista, ki sta prišla povedat, da je v četrtek na Virnikovem Grintovcu 50-letnemu Marku in njegovemu 46-letnemu vodniku Damjanu Smrtniku z Jezerskega spodrsnilo, kar je bilo usodno za oba. Slavka ni vedela, kako to, da druga dva lovca iz Dolenjske nista šla na lov, meni, da sta se zavedala nevarnosti, ki jo predstavlja pomrznjena gora, njen mož pa je bil vedno neustrašen, kar ga je stalo življenja.

Usodna želja po gamsu

»O pogrešanih lovcih nas je obvestil gospod, ki živi najbližje Virnikovega Grintovca, njemu sta v četrtek, ko sta se odpravljala v goro, povedala, da si Gerdin želi upleniti gamsa. Ta gospod, ki nas je klical, je vedel, kam sta šla in da se morata vrniti popoldne, ker bi moral Damjan otroke peljati v glasbeno šolo. Zdelo se mu je, da je nekaj narobe, ker ju pravi čas ni bilo v dolino,« je povedal predsednik Gorske reševalne službe Jezersko Drejc Karničar.

V iskalni akciji, ki se je začela koli 16. ure, je sodelovalo 16 gorskih reševalcev in policist gorske policijske enote, uro in pol pozneje so ju našli. »Ugotovili so, da sta na kraju umrla zaradi hudih poškodb po večstometrskem zdrsu na zelo strmem in spolzkem brezpotju, po katerem sta hodila. Ugotovitve z ogleda in zbrana obvestila ne potrjujejo suma kaznivega dejanja oziroma smrti v sumljivih okoliščinah,« so sporočili iz kranjske policijske uprave in dodali, da so opozarjali, da je v gorah v jesenskem in zimskem času potrebna dodatna previdnost, saj je podlaga ponekod že zasnežena, lahko tudi zelo spolzka, še posebej na strmih predelih in lokacijah s travnato podlago ter odpadlim listjem. »Zlasti v tem času odsvetujemo zadrževanje in pohodništvo po brezpotjih, ker s tem planinci zelo ogrožajo sebe, v nesreči pa tudi policiste in reševalce, ki takrat pomagajo. Na brezpotjih je žal pomoč pogosto tudi prepozna,« še opozarjajo kranjski policisti.

Skrivnost pozna le gora

Kaj točno se je zgodilo Damjanu in Marku, ve le gora, Karničar je zatrdil, da je Damjan poti v tistem koncu zelo dobro poznal, omenil je, da je teren, kjer se je pripetila nesreča, tudi sicer zelo nevaren, nizke temperature, pomrznjena trava in suh sneg pa so očitno povzročili usodni zdrs. Predsednik jezerske gorske reševalne službe je Damjana tudi osebno zelo dobro poznal, saj sta na Jezerskem oba domačina. »Damjan je bil zelo navezan na to okolje, bil je pevec, pel je v cerkvenem zboru in svoji pevski skupini Jutro, dober 'tišler' je bil, imel je svojo mizarsko delavnico, povezovalen človek, ki je vsem hotel pomagati. Tri majhne otroke je pustil,« je žalostno rekel Karničar.

Kot je za Svet24 povedal starešina Lovske družine Jezersko Dušan Šemrov, je bil Smrtnik njihov član že več kot 20 let. »Bil je dober lovec, prizadeven in vesten,« je dodal.

Lovski kolegi šokirani

»Marko Gerdin je bil lovec od leta 1985, ves čas se je veliko izobraževal – naredil je izpit za lovskega čuvaja, tečaj za preglednika divjačine, za vodnika krvosledcev, pse je vzgajal tudi sam, bil je kinolog. Zadnjih osem let je bil gospodar lovišča Velika Loka,« je povedal njegov lovski kolega Brane Praznik, ki je še posebej izpostavil, da nikoli ni odrekel pomoči ne sosedom, ne prijateljem in ne znancem.

Da je bil pomemben član Lovske družine Velika Loka, je potrdil tudi starešina Marjan Urbančič. »Bil je najboljši med najboljšimi, vedno zraven, ko se je kaj delalo, sicer pa izkušen lovec, velikokrat sva šla na jago skupaj. Pri nas ni alpske jage, zato težko rečem, da je bil dober hribolazec,« je rekel in dodal, da je delal na Slovenskih železnicah, bil je strojevodja. »Veste, on je bil garač, o njem lahko rečem le vse najboljše. Z vsemi ljudmi je bil v dobrih odnosih, zato smo zdaj vsi zelo šokirani, da se mu je to zgodilo.«