Mnogi Celjani so prepričani, da je občina kot lastnik objekta odločitev za rušenje sprejela brez objektivne presoje vseh možnosti za ohranitev enega redkih primerov industrijske dediščine pri nas. Občinski veljaki so sicer odločili, da je treba objekt porušiti zaradi varnosti ljudi.
Rakušev mlin predstavlja tipičen primer industrijske arhitekture na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Bil je prvi mestni mlin na paro, namenjen za mletje žita. Objekt je tik ob sedanji Mariborski cesti leta 1903 zgradila nemška gospodarska družba z Jožefom Lenkom na čelu, pozneje pa je prišel v last družine Rakusch, ki je sicer izhajala iz Nemčije, njihovi predniki pa so se v Celje preselili okoli leta 1800. Največja arhitekturna vrednost objekta je opečna gradnja ter velikost, saj še stoletje pozneje sodi med največje zgradbe v Celju. Stavba je bila leta 2002 razglašena kot kulturni spomenik lokalnega pomena, v miselnem svetu meščanov pa je mlin zamenjal že mnoge podobe, od ponosa industrijskega napredka do propadajoče sramote in upa za prihodnost mestne ustvarjalnosti ter razvoja.
Na pobudo skupine arhitektov so podporniki ohranitve mlina zbrali mnenja strokovnjakov s področja varovanja in prenove arhitekturne dediščine, ki govorijo v prid ohranitve in sanacije mlina. V sodelovanju s strokovnjaki gradbene stroke so pripravili zasnovo statičnega varovanja opečnatega zidovja, ki bi se izvedla s podporno konstrukcijo iz jeklenega paličja po celotnem obodu stavbe. S tem bi se zagotovila začasna statična stabilnost in odpravila nevarnost, ki jo objekt v tem trenutku predstavlja okolici. Predvideno zasnovo so tudi finančno ocenili in izkazalo se je, da bi bili stroški izvedbe precej nižji od izravnalnega ukrepa, ki ga je ministrstvo za kulturo odredilo občini zaradi izgube kulturnega spomenika, gre za znesek v višini 1,7 milijona evrov.
Med Celjani se sicer šušlja, da je bilo v interesu sivih občinskih likov, da propadajoči objekt na elitni lokaciji v središču mesta zgori in da se tam postavi kaj bolj dobičkonosnega. »Obljube o sanaciji mlina so se vlekle od leta 1988 in nihče ni naredil nič, ker za to menda ni bilo denarja. Poslopje so pustili pri miru, da se je iz njega pokradlo, kar se je pokrasti dalo. Potem je prišel Lidl in kupil parcelo ob mlinu ter uredil tam štacuno. In potem je mlin sameval in samo čakal, da zagori. Občinarje so pred lokalnimi volitvami izzivali, kaj se bo naredilo z objektom, in vsi so začeli obljubljati, da se bo nekaj naredilo. Naredili so pa tako, da je dan po znanih rezultatih lokalnih volitev mlin čudežno zagorel,« nam je povedal občan, ki ni želel biti imenovan.
Spomnimo. O požaru so bili tamkajšnji gasilci obveščeni 5. oktobra okoli 12.30. Objekt je gorel v celoti, ognjeni zublji so segali tudi do 20 metrov visoko. Po besedah tiskovne predstavnice celjske policijske uprave Milene Trbulin natančen vzrok požara še ni znan. Ravno te dni so kriminalisti zaključili ogled, ki se je začel hkrati z rušitvijo, prej jim je bil namreč vstop v mlin prepovedan, ker je izvedenec gradbene stroke, ki ga je najela občina, presodil, da se lahko zgradba zaradi resnih konstrukcijskih poškodb vsak hip podre. Kot je še pojasnila Trbulinova, bo preiskava zdaj zaključena v nekaj dneh, policisti pa preiskujejo sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.
