DUTB je vse od ustanovitve pod budnim očesom javnosti. Sporne in drage svetovalne pogodbe, konflikt interesov in nazadnje še zaupno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je pricurljalo v javnost, so dodobra zamajali ugled institucije.
Včeraj se je na vse očitke, od nepravilnosti do neučinkovitosti in korupcije, odzval glavni izvršni direktor slabe banke Torbjörn Mansson. Poudaril je, da je bila DUTB ustanovljena kot neodvisna institucija, namenjena povrnitvi čim več denarja davkoplačevalcem iz sanacije bank, v katero je, kot je znano, Slovenija vložila več kot pet milijard evrov.
»Zdaj pa se ustvarja vtis, da smo skorumpirani, preplačani in da ničesar ne delamo,« je dejal Mansson. Ocenil je, da za »napadom« na DUTB v zadnjem času stojijo določene interesne skupine, ki želijo diskreditirati vodstvo DUTB, da bi dosegli spremembe v vodstvu in vpliv na odločitve. Na vprašanje, ali lahko razkrije, kdo se te osebe, ki si želijo diskreditirati vodstvo, pa je odgovoril: »Tudi sam bi rad to izvedel,« in poudaril, da ne bodo podlegli pritiskom. Odzval se je tudi na poročilo KPK, ki naj bi ugotovilo, da DUTB deluje koruptivno. »KPK tega ni ugotovila in, drugič, zagotovo nismo porabili 12 milijonov za svetovalce in zunanje izvajalce. To je popolna laž,« je poudaril Mansson. Po njegovem je v poročilu KPK naveden znesek 7,5 milijona evrov, ki pa vključuje tudi stroške sodnih taks in podobno. »DUTB je v 18 mesecih obstoja za zunanje sodelavce porabila 5,2 milijona evrov,« je zatrdil Mansson.
Za visoke stroške poslovanje je DUTB posredno okrivila tudi državo. Kot je izpostavil Mansson, so stroške poslovanja višale spremembe v načrtih prenosa terjatev, med njimi sprememba časovnice, sprememba načrta, da bo DUTB dokapitalizirala banke, ustavitev prenosa terjatev s strani Evropske komisije in sprememba koncepta prenosa terjatev. Vse to je DUTB stalo skoraj tri milijone evrov.
Kot je priznal Mansson, se DUTB zaveda problematike visokih stroškov poslovanja, a hkrati ugotavlja, da je v primerjavi z irsko slabo banko v primerljivih osmih mesecih delovanja boljša. Tako irska slaba banka kot DUTB sta imeli na začetku poslovanja okoli 75 zaposlenih in prevzeli približno enako število primerov oziroma okoli 3500 posojil. DUTB je v tem času imela za 15,5 milijona evrov stroškov, medtem ko je irska slaba banka, imenovana NAMA, imela teh kar za 65,5 milijona. »DUTB je v tem času ustvarila okoli 60 milijonov evrov prihodkov, NAMA pa nič,« je še povedal prvi mož DUTB.
Odzval se je tudi na predlog ministrstva za finance, ki predlaga, da se plače vodilnih v slabi banki prepolovi. Povedal je, da sam, prav zaradi nujnosti politične neodvisnosti, ne komunicira s predstavniki vlade, saj takšni pogovori potekajo med njim in njegovim delodajalcem – upravnim odborom. Prav tako je zavrnil očitke, da je s podjetjem Quartz+Co, v katerem je bil petodstotni lastnik, sklenil svetovalno pogodbo v vrednosti 3,2 milijona evrov, saj da na to ni imel vpliva. Na vprašanje novinarjev, ali razmišlja o odstopu, pa je le na kratko odgovoril, da ne.