Kot so na NIJZ zapisali v sporočilu, je vsem osebam, pri katerih so ugotovili ošpice ali pa je bil postavljen sum na ošpice, skupno le to, da so obiskale mednarodno razstavo psov, ki je v Šempetru potekala 8. in 9. novembra, na njej pa so sodelovali lastniki psov iz 27 držav.
"Glede na to, da pri nas virus ošpic že dlje časa ne kroži, predvidevamo, da je bila okužba vnešena iz tujine," so zapisali na inštitutu. V okviru epidemiološke preiskave sicer še vedno poteka iskanje in zaščita kontaktov, se pravi oseb, ki so bile v tesnem stiku z obolelimi. To so družinski člani, sodelavci in zdravstveni delavci.
Sarajevski časnik Dnevni avaz je danes poročal, da so v zadnjih nekaj mesecih v Bosni in Hercegovini zabeležili močan porast števila obolelih za ošpicami. Po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravstvo so letos samo do sredine avgusta zabeležili že 2257 okuženih z ošpicami. Njihovo število iz meseca v mesec narašča, če so še septembra zaznali 94 na novo okuženih, je bilo takih oktobra že 170.
Med zbolelimi je največ šolarjev in študentov, ki niso bili cepljeni ali pa niso prejeli vseh doz cepiva, piše Dnevni avaz.
Ošpice so zelo nalezljiva otroška bolezen, ki jo povzroča virus ošpic. Virus je patogen za človeka, okužijo se lahko tudi opice. Bolezen se prenaša z drobnimi kapljicami, neposredno ali posredno. Osebe z akutno okužbo brez znakov bolezni so malo kužne oziroma sploh niso. Bolnik je kužen nekaj dni pred pojavom izpuščajev ter še šest dni po izbruhu bolezni. Virus vstopi v telo skozi sluznico nosno-žrelnega prostora in verjetno tudi skozi očesno veznico preko okuženih rok, pojasnjujejo na inštitutu.
Bolezen se pojavlja po vsem svetu. Na njen pojav vplivata gostota prebivalstva in dostopnost do cepljenja. Pred uvedbo cepljenja so se pojavljale epidemije ošpic na dve do pet let in so trajale tri do štiri mesece.
Čeprav epidemiološka preiskava še poteka, na NIJZ domnevajo, da so se vsi štirje okužili na pasji razstavi. V okviru te preiskave poteka iskanje in zaščita kontaktov, se pravi oseb, ki so bile v tesnem stiku z obolelimi. Mednje sodijo družinski člani, sodelavci in zdravstveni delavci.
Na inštitutu so pojasnili, da imajo največje tveganje za okužbo z virusom ošpic osebe, ki so bile v stiku z bolnikom v času štirih dni pred pojavom izpuščaja in štirih dni po pojavu ter proti ošpicam niso zaščitene, se pravi niso bile celjene ali pa so bile cepljene nepopolno, ošpic niso prebolele in so rojene po letu 1960. Te osebe morajo biti cepljene proti ošpicam čim prej, da se okužba prepreči, opozarjajo na NIJZ.
Pri tem pojasnjujejo, da so ošpice akutna, zelo nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni vročina, kašelj, nahod, vnetje veznic in značilen izpuščaj. Ta se pojavi od tretjega do sedmega dneva bolezni najprej na obrazu, nato se razširi po telesu in traja od štiri do sedem dni.
Zapleti pri bolezni lahko zajemajo vnetje srednjega ušesa, pljučnico, drisko in vnetje možganskega tkiva. Smrtni izid bolezni je relativno redek. Inkubacijska doba pri ošpicah znaša okoli deset dni.
V Sloveniji je bilo obvezno cepljenje proti ošpicam uvedeno leta 1968. Slovenija sicer relativno dobro obvladuje ošpice z visokim deležem cepljenih proti ošpicam. Tako se ošpice pri nas več let sploh niso pojavljale, v zadnjih letih pa se je pojavilo nekaj vnesenih primerov ošpic, ki pa niso povzročili večjih izbruhov, pojasnjujejo pri inštitutu.
Edina učinkovita zaščita pred ošpicami je cepljenje, so še dodali.
