Direktor podjetja SIP Nepremičnine je Davorin Vidmar iz Nove Gorice, ki je tesno poslovno povezan z Racmanom. Časnik se ob tem sprašuje, kje bi lahko Vidmarjevo podjetje našlo denar za odkup kompleksa, ki ga v Koloseju vrednotijo na 23 milijonov evrov. SIP Nepremičnine si z lastnimi sredstvi zdaleč ne bi mogle privoščiti tega nakupa, saj so podobno kot Kolosej v hudih finančnih težavah, ugotavlja.
Zato je mnogo pomembnejše vprašanje, ali so s prenosom Kolosejevega premoženja seznanjeni v bankah upnicah. Te imajo na njem vpisanih za več kot 20 milijonov evrov hipotek in so zaradi zapadlih posojil v zadnjem letu dni že vlagale izvršbe proti Racmanovim družbam. NLB, Raiffeisen, Factor banki in Gorenjski banki je Kolosej po dostopnih podatkih dolžan več kot 21 milijonov evrov.
Kolosej je sicer osnovno dejavnost zaradi izvršb že leta 2012 prenesel na družbo Kolosej zabavni centri, ki je lastniško ločena od Racmanovega igralniško-zabaviščnega imperija. Sprva je Kolosej zabavni centri z deset milijoni evrov ustvarjenih prihodkov še lahko pokrival odhodke, lani pa je imel zaradi visokih slabitev finančnih naložb 1,6 milijona evrov minusa. Ko so se sredi letošnjega leta začele še blokade računov in se kopičiti davčni dolg, se je Racman odločil za nov prenos dejavnosti.
Od Koloseja zabavnih centrov, ki je tik pred bankrotom, je dejavnost prevzelo podjetje Reit investicije Franca Žmavca. Tudi ta je dober Racmanov znanec.
Zaradi vseh prenosov nepremičnin, družb in dejavnosti bodo najkrajšo potegnili zaposleni, do katerih je imel Kolosej zabavni centri že konec lanskega leta za kar 88.000 evrov obveznosti. Na koliko so se dolgovi povzpeli v letošnjem letu, bo verjetno znano šele, ko bodo Racmanovi družbo poslali v prisilno poravnavo ali stečaj. Po pisanju Dnevnika so insolvenčni postopki, sodeč po bilancah družbe, le še vprašanje časa.
Kolosej je v petek na Okrožno sodišče v Ljubljani vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave, izhaja iz današnje objave na spletni strani Ajpesa.
Kot je v predlogu za začetek postopka zapisal Racman, se je namreč po začetnih pogajanjih z upniki izkazalo, da poenostavljene prisilne poravnave ne bo mogoče izglasovati, ker so nekateri upniki glasove pogojevali s tem, da se njihove terjatve pretvorijo v delež. Za prisilno poravnavo so se odločili, ker postopek poenostavljene prisilne poravnave ne omogoča povečanja kapitala s stvarnim vložkom.
Ljubljansko okrožno sodišče je danes sklenilo, da mora Kolosej dopolniti predlog za začetek postopka prisilne poravnave, in sicer mora predložiti poročilo o finančnem položaju in poslovanju, revizorjevo poročilo, načrt finančnega prestrukturiranja in poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja.
V Koloseju so, kot so zapisali v predlogu za uvedbo prisilne poravnave, s pripravo navedenih dokumentov v zaključni fazi.
