Opozoriti velja, da priznanje palestinske države ne predvideva niti priznanja legitimnosti oblasti, ki jo v Gazi izvaja islamistično gibanje Hamas, niti oblasti, ki jo na Zahodnem bregu izvaja sekularna palestinska avtoriteta pod vodstvom gibanja Fatah. Gre za priznanje pravice Palestincev imeti lastno državo znotraj mej pred vojno leta 1967. S tem bi mednarodna skupnost stopnjevala pritisk na uradni Tel Aviv, ki denimo Gazo trenutno označuje kot sovražno entiteto, kar je pojem, ki ga mednarodno pravo ne pozna. »Če zahodne in svetovne velesile priznajo palestinsko državo, bo to pomenilo, da Izrael de facto okupira drugo, torej suvereno državo, in ne le neka 'sporna ozemlja'. Mednarodno pravo bi se v tem pogledu močno prevesilo na stran Palestincev,« je za Svet24 pojasnil vojni novinar Erik Valenčič in avtor knjige Obleganje Gaze. Izraelska politika apartheida, ki se izvaja z dvema cestnima infrastrukturama – avtocestami za državljane Izraela in kolovozi za Palestince, ter največjim ločitvenim zidom v sodobni zgodovini, bi tako dobila svojo pravno definicijo in bila kot apartheid prepoznana na nivoju mednarodnega prava.
Politika napoveduje, da bo Slovenija postala 136. članica ZN, ki priznava palestinsko državo. To trenutno priznava 69,9 odstotka članic ZN.
Takšen razvoj seveda ni po godu izraelski državi, ki si, sodeč po nestrpni izjavi aktualnega zunanjega ministra Avigdorja Liebermana, želi Izrael brez Arabcev. Verjetno je izraelska vlada prav zato pretekli teden podprla sporen predlog zakona, ki bi Izrael opredeljeval kot domovino judovskega naroda. Kritiki menijo, da bi takšna poteza lahko prizadela ali celo kršila položaj nejudovskih manjšin v Izraelu. Arabski državljani Izraela sicer predstavljajo približno petino od osmih milijonov njegovega prebivalstva. Predlog pa pomeni, da bi Izrael v svojih osnovnih zakonih nehal biti opredeljen kot »judovska in demokratična« država in postal »nacionalna domovina judovskega naroda«, v kateri bi Judje imeli status prvorazrednih državljanov, vsi ostali pa bi bili drugorazredni.
Slednje v svojem članku kritizira palestinski aktivist Ali Abunimah, ki meni, da bi tako priznana palestinska država postala nekaj podobnega, kot so to bili bantustani – rezervati, v katerih je životarilo črnsko prebivalstvo v nekdanjem režimu apartheida Južnoafriške republike. Abunimah svari pred scenarijem, v katerem bi na novo formirana judovska država izgnala ali vsaj odrekla pravico Palestincem, da se vrnejo na svoje domove, saj bi se ti nenadoma znašli na napačni strani razmejitvene črte, ki določa Izrael. Tako bi bili prisiljeni ostati v uradno priznani Palestini, ki pa bi životarila v okrnjeni suverenosti in odsotnosti gospodarstva.
»Če zahodne in svetovne velesile priznajo palestinsko državo, bo to pomenilo, da Izrael de facto okupira drugo, torej suvereno državo, in ne le neka 'sporna ozemlja'. Mednarodno pravo bi se v tem pogledu močno prevesilo na stran Palestincev.« Erik Valenčič
Nevarnosti takšnega scenarija navkljub pa gre izpostaviti načelnost, ki jo tokrat izkazuje slovenska zunanja politika. Spomnimo. Slovenija Izraelu dolguje mnogo, ta je namreč med prvimi prepoznal slovensko neodvisnost, pozneje pa naj bi nam kljub mednarodnemu embargu prodajal orožje. Napovedano priznanje, ki mu podporo napovedujeta tako predsednik republike kot zunanji minister in večje število parlamentarnih strank, pa prihaja kljub nasprotovanju železne kanclerke Angele Merkel.
Območje Palestine do leta 1947
Po prvi svetovni vojni je Velika Britanija pridobila mandat nad Palestino in Transjordanom. V tem času so Judje od Palestincev odkupovali zemljo. Med obema vojnama in do leta 1947 so Judje v zasebno last tako pridobili približno sedem odstotkov Palestine.
Razdelitveni načrt ZN 1947
Britanski mandat se je iztekel leta 1948, zato so Združeni narodi predlagali delitev Palestine na judovsko in arabsko državo z mednarodnim statusom Jeruzalema, ki bi ostal pod mandatom Združenih narodov. Arabci so zavrnili ta načrt.
»Menim, da je vprašanje ravnanja z manjšinami največja težava 21. stoletja.« Avigdor Lieberman
Arabsko-izraelska vojna 1948
Leta 1948 je Izrael razglasil neodvisnost, sledila je invazija arabskih vojsk petih držav (Libanona, Sirije, Jordana, Egipta in Iraka). Po premirju leta 1949 je Jordan okupiral Zahodni breg, Egipt si je priključil Gazo, Jeruzalem je ostal razdeljen.
Šestdnevna vojna 1967
Izrael je začel šestdnevno vojno in zasedel Gazo, Zahodni breg, Golansko planoto in Sinajski polotok. Gaza je ostala okupirana s strani Izraela vse do leta 2005, ko je Izrael na predlog premierja Ariela Šarona umaknil vojaške sile in štiri judovske naselbine.
