Po statutu DL lahko sklep o začetku postopka za prenehanje, spojitev, pripojitev ali razdružitev stranke sprejme izvršilni odbor. Predlog nato morata podpreti vsaj dve tretjini na kongresu navzočih članov, pri čemer pa se ne uporabljajo določbe glede sklepčnosti.
DL je nastala oktobra 2011, pred prvimi predčasnimi državnozborskimi volitvami. Ustanovili so jo ekonomisti in pravniki, zbrani okoli Gregorja Viranta. Ta je pričakovano postal tudi predsednik stranke, stranki pa je za nekaj časa "posodil" tudi ime.
Stranka je bila ustanovljena z ambicijo, da volivcem ponudi alternativo delitvi na leve in desne ter s sredinsko politično držo pride v DZ, kar ji je tudi uspelo. Z 8,37-odstotno podporo in osmimi poslanskimi sedeži je leta 2011 postala četrta največja parlamentarna stranka. Virant pa je po tem, ko se SD in PS nista zmogli zediniti glede kandidata, postal prvi predsednik v zgodovini DZ, ki ga ni podprla največja parlamentarna stranka.
Novinka na političnem parketu je bila tudi jeziček na tehtnici pri oblikovanju vladne koalicije in najprej vstopila v koalicijo na čelu z Janezom Janšo, leto pozneje pa v vlado Alenke Bratušek. V njej je Virant postal minister za notranje zadeve, pristojen tudi za javno upravo in lokalno samoupravo.
S čela stranke je Virant odstopil po hudem porazu na majskih evropskih volitvah. Predsedniški stolček DL je nato na junijskem kongresu prevzel Bojan Starman, na predčasnih parlamentarnih volitvah mesec dni pozneje pa je stranka doživela še en poraz in izpadla iz DZ. Kot kaže, pa bo zdaj stranka z okoli 800 člani zaključila svojo pot.
