Rebalans je treba sprejeti, da bo Slovenija do leta 2015 odpravila presežni primanjkljaj, torej ga spravila pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2017 pa javne finance uravnotežila, sta Cerar in Mramor predstavila dokument, ki ga bodo ves dan obravnavali poslanci.
Zaradi presežnega primanjkljaja in tudi previsokega dolga je namreč stanje v državi resno in zahtevno, je ugotovil Cerar. Vlada ima resen namen odločno ukrepati, je dejal in dodal, da pa ne predlaga radikalnih posegov, saj ne želi vplivati na manjšo potrošnjo, pač pa je iskala in še vedno išče ustrezne kompromise.
Z rebalansom bo letošnji javnofinančni primanjkljaj znašal 4,3 odstotka BDP, v letu 2015 pa ga namerava vlada potisniti na 2,8 odstotka BDP.
Gospodarstvo v zadnjem obdobju kaže znake okrevanja, tudi napovedi so obetavnejše, toda dolgoročna in stabilna rast po premierjevih besedah ni zagotovljena. Potrebno bo še veliko, da bodo spremembe na bolje v vsakdanjem življenju občutili tudi državljani. "V to so usmerjena vsa naša prizadevanja in ukrepi," je zatrdil Cerar.
Tudi Mramor je obljubil, da bo vlada z vsakim korakom zasledovala cilj konsolidacije javnih financ in spodbujanja gospodarske rasti. Danes obravnavani rebalans letošnjega proračuna je prvi korak do tega cilja in osnova za vse nadaljnje ukrepe, vlada pa je po Cerarjevih besedah pripravila tudi že predlog rebalansa za leto 2015.
Rebalans določa ukrepe, s katerimi želi vlada spodbuditi tista vlaganja, ki imajo čim večji multiplikativni učinek na BDP. Kot je pojasnil premier, želi vlada več denarja nameniti projektom, ki delujejo bolj spodbudno na gospodarsko rast.
Ker je do konca leta preostalo le že malo časa, strukturni ukrepi niso možni, zato je vlada vanj vključila prihranke oz. prerazporeditve sredstev, kjer ji zakonodaja to omogoča. "Manevrskega prostora je malo, zato ga moramo kar najbolje izkoristiti," je dejal.
Z rebalansom se letošnji prihodki državnega proračuna zmanjšujejo za 20 milijonov evrov na 8,6 milijarde evrov, poraba pa se povečuje za 177 milijonov evrov na 9,8 milijarde evrov. Posledično se primanjkljaj povečuje za 197 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov.
Mramor je pojasnil, da je glavni krivec za nižje ocenjene prihodke izpad davka na nepremičnine, nižji bodo tudi prihodki od dohodnine ter trošarin. Delno bodo ta izpad ublažili višji prihodki od davka na dodano vrednost ter koncesij. Odhodke pa povečuje predvsem večja potreba po sredstvih za odplačilo obresti ter za transferje v pokojninsko blagajno.
