Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po pogajanjih poudaril, da so sindikati enotni in upa, da bo tako tudi ostalo. Bistvenih razlik med njimi namreč niti ne more biti, je dodal, saj gredo trenutne zahteve vlade preko mej racionalnega.
Sindikati so se pripravljeni pogajati le o podaljšanju trenutnih ukrepov, a želijo časovno omejitev na leto 2015. Kot pogoj postavljajo tudi prenos varovalk, ki zagotavljajo, da vlada ne bo enostransko posegala v dogovor.
Želijo še sprostitev napredovanj v celoti in zavračajo predlog zniževanja števila zaposlenih. Pričakovano tudi v celoti zavračajo vse dodatne ukrepe, ki jih predvideva vlada. Gre za posege v različne dodatke oz. ukrepe, s katerimi bi vlada obseg stroškov dela zmanjšala za dodatne tri odstotke.
Na vprašanje, zakaj ne poiščejo alternativnih ukrepov, je Štrukelj odvrnil, da je doslej menil, da mora možnosti za izhod iz krize iskati vlada, sindikati pa so tisti, ki varujejo interese svojih zastopancev.
"Če bi mi sprejeli vse, kar od nas zahteva vlada, bi nam naše članstvo že zdavnaj pokazalo vrata. Naj tudi vlada pokaže, da jo je smiselno imeti. Če namreč sprejmejo vse, kar zahtevajo v Bruslju, potem vlade niti ne potrebujemo, pač pa izterjevalca, ki bo v imenu Bruslja od nas pobral denar," je dejal Štrukelj. Poleg tega se, kot je pristavil, zdi, da vlada ni namenila dovolj napora za to, da bi na prihodkovni strani prišlo nekaj več denarja v proračun, saj da se je osredotočila na odhodkovno stran. A preprosto bo treba poiskati drugačne rešitve, v javnem sektorju ni več kaj vzeti, pravi Štrukelj: "Rekli smo 'ne' in smo pri tem pripravljeni vztrajati tudi za ceno konflikta."
Glavni vladni pogajalec in minister za javno upravo Koprivnikar pa je pojasnil, da bi upoštevanje vseh sindikalnih predlogov pomenilo dodatnih 60 milijonov stroškov glede na letos. "Alternative zmanjšanju stroškov dejansko ni. Pa ne zato, ker vlada ne bi želela sprejeti ali upoštevati stališč sindikatov, ampak zato, ker teh sredstev nimamo," je navedel. Poudaril je tudi, da o ukrepih ne govorijo zato, da bi bili všeč Bruslju, pač pa zato, ker je treba zmanjšati zadolženost države.
Pogajanja se nadaljujejo v sredo. Vlada se bo v vmesnem času opredelila do navedb sindikatov in iskala rešitve, je napovedal minister. Je pa po njegovih besedah dejstvo, da je treba najti rešitve, ki zmanjšujejo stroške ali povečujejo prihodke. Glede predvidenih posegov v različne dodatke je Koprivnikar potrdil, da bodo iskali druge možnosti za prihranke, a da o podrobnostih ta hip ne more govoriti. Le pri sindikalni zahtevi sprostitve napredovanj v celoti je pojasnil, da bi to prineslo 52 milijonov evrov stroška, česar da nikakor ne morejo sfinancirati.
O znižanju števila zaposlenih pa je dejal, da je to vedno eden od možnih ukrepov, a da mu je prav ta najmanj ljub. Ponovil je, da bi se temu lahko učinkovito izognili tako, da bi dela, ki jih državna oz. javna uprava zdaj daje zunanjim izvajalcem, izvedli sami.
