Dobavitelji se v tem času pripravljajo na začetek pogajanj o pogodbah za prihodnje leto. Neimenovani dobavitelji pa so za Delo povedali, da novi lastnik potencialnim strateškim dobaviteljem 'predlaga', naj prispevajo h konsolidaciji drobnoprodajne mreže v regiji tako, da vplačajo na poseben račun 10 odstotkov lanskega prometa, ki so ga ustvarili bodisi skozi Mercator ali Konzum.
V Agrokorju so informacijo o zahtevani desetini za Delo in Finance zanikali. "Niti Agrokor niti skupina Mercator nista nikoli nikomur poslala poziva, pisma ali elektronske pošte z zahtevo za kakršno koli plačilo. Maloprodajni družbi Agrokorja, Konzum in Mercator, pozivata svoje dobavitelje, naj bi jim predstavili svojo strategijo, vizijo in način poslovanja. Vse predstavitve ustrezajo najvišjim evropskim standardom in tako bo tudi v prihodnje," je njihove navedbe povzelo Delo.
Hrvaški Agrokor, ki je poleti kupil slovenski Mercator, vabi na pogovore v Zagreb tudi slovenske živilske dobavitelje.
Takšne praske pa so, kot ugotavljata oba časnika, zakonsko prepovedane. Direktor Agencije za varstvo konkurence Andrej Krašek je za oba povedal, da "če bi se izkazalo, da so informacije resnične, bi lahko šlo za nedovoljeno ravnanje, s katerimi ena stranka s svojo znatno tržno močjo v nasprotju z dobrimi poslovni običaji izkorišča drugo pogodbeno stranko". Kazen za to je med 6000 in 18.000 evrov.
Enak pristop velja menda tudi za glavne hrvaške, bosanske in srbske dobavitelje. "Nobene zahteve ni na papirju, niti ni nedvoumne razlage, kakšne so posledice, če kdo ne bo plačal. Jasno je le, da plačilo ni nikakršno jamstvo za dostop do polic v prihodnjem poslovnem letu, saj jih sklepanje komercialnih pogodb še čaka," dogajanje povzema Delo.
Član uprave Mercatorja Igor Maroša pa je za Dnevnik, ki piše, da naj bi proizvodi slovenskih prehrambnih podjetij na Hrvaškem ter v BiH že začeli izgubljati prostor na prodajnih policah, povedal, da je Konzum na trgovskih policah prevzetih Mercatorjevih trgovin ohranil izdelke slovenskih proizvajalcev, ki prej niso bili del Konzumove siceršnje ponudbe, a priznava, da je na te vključil tudi nekatere svoje.
Dnevnik je izračunal, da bi ob upoštevanju podatka, da slovenska prehrambna industrija samo prek Mercatorja ustvari okoli pol milijarde evrov prihodkov, nova provizija Agrokorju navrgla do 50 milijonov evrov dodatnega zaslužka. To je le približno toliko, kot je Agrokor NLB in NKBM plačal za njun 16-odstotni paket delnic Mercatorja, in dobrih deset milijonov evrov manj, kot mora lastnik Agrokorja Ivica Todorić do konca letošnjega leta vrniti Adris Grupi Anteja Vlahovića.
Toda domača prehrambna industrija tako visokega dodatnega stroška po zaključku Dnevnika zagotovo ne bi mogla prevzeti na lastna pleča. A ta tveganja je konzorcij največjih lastnikov Mercatorja pri prodaji trgovca Agrokorju vseskozi zanemarjal, ugotavlja skupaj z Delom, kar se utegne sedaj maščevati bankam, saj so ta ista podjetja njihovi komitenti.
Kot dogajanje še povzema Delo, bo cena, ki jo bo plačala slovenska živilska industrija, v vsakem primeru visoka. Ob tem je pomenljiva izjava nekoga iz panoge: "Kdor ne bo regionalni dobavitelj, tudi lokalni čez čas ne bo več."
