Voditelji so ponoči dosegli dogovor o treh ključnih energetskih in podnebnih ciljih: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 40 odstotkov glede na leto 1990, povečanje deleža obnovljivih virov energije na vsaj 27 odstotkov in povečanje energetske učinkovitosti za vsaj 27 odstotkov.
Slovenija si je prizadevala predvsem za posebno obravnavo pri opredeljevanju nacionalnih ciljev za zmanjšanje izpustov zaradi visokega deleža izpustov iz tranzitnega prometa, na katerega ne more sama vplivati.
"Z včerajšnjimi pogajanji sem zadovoljen z dveh vidikov," je povedal Cerar ob prihodu na drugi dan vrha EU v Bruslju. Prvi razlog za zadovoljstvo so kar ambiciozne rešitve, za katere upa, da bodo potrjene tudi na koncu postopka sprejemanja teh ciljev v okviru unije, torej v nadaljnjih korakih na ravni Evropske komisije, ki mora predlagati izvedbene akte, in Evropskega parlamenta.
Slovenija je namreč del Evrope, ki si prizadeva biti vodilni vzor na tem področju in zlasti z zgledom vplivati na to, da bi tudi Amerika in Azija sledili našemu zgledu ter bistveno zmanjšale izpuste in povečale delež obnovljivih virov energije, je pojasnil slovenski premier.
Drugi razlog za zadovoljstvo Cerarja pa je, da je Slovenija ohranila svoj dosedanji položaj. "To pomeni, da so upoštevane naše posebnosti, še posebej tiste, ki izhajajo iz tranzitnega prometa, ki Slovenijo nadpovprečno obremenjuje. Dobili smo zagotovila, da bo to tudi naprej ustrezno ovrednoteno," je poudaril Cerar.
O podrobnostih se bodo sicer države še pogajale, izvedbene akte bodo namreč sprejele šele prihodnje leto, a članice niso želele pristati na krovne cilje, dokler niso dobile določena zagotovila glede delitve bremen oziroma stroškov. Komisija naj bi izvedbene akte predlagala spomladi.
