Mobilni telefoni so največkrat odtujeni ob tatvinah in vlomih v avtomobile in stanovanjske hiše, tatvine so pogoste tudi v čakalnicah zdravstvenih ustanov in v šolah.
Bralčevemu petnajstletnemu sinu se je neljubi dogodek pripetil ravno v šoli, in sicer v eni od srednjih šol v Krškem. »Enajstega septembra letos je sin po koncu ure telovadbe ugotovil, da nima denarnice in mobitela, torej da so mu ju ukradli. V denarnici so bili dokumenti, kot so letna karta za vlak in avtobus, vozniško dovoljenje za motor, osebna izkaznica, zdravstvena kartica in bančna kartica,« navaja bralec, ki želi ostati anonimen. Dogodek je prijavil na policiji v Krškem, kjer so mu pozneje povedali, da se da odtujeni telefon izslediti, a mora najprej sporočiti številko IMEI (pogosto petnajstmestna številka). Gre za identifikacijsko številko vsakega aparata GSM/UMTS. Omenjeno številko je sporočil na policijo, kjer so mu dejali, da je telefon mogoče izslediti, če se ga aktivira oziroma prižge, a to lahko traja od treh mesecev do enega leta. »Da tako dolgo traja, je zame nesprejemljivo. To so nerazumni roki. Zelo sem razočaran nad sistemom, da se ne da nič storiti. Če bi takoj ukrepali, bi se po mojem mnenju dalo kaj narediti,« je oster bralec.
»Zelo sem razočaran nad sistemom, da se ne da nič storiti. Če bi takoj ukrepali, bi se po mojem mnenju dalo kaj narediti.« bralec
In kaj menijo na policiji? »Lahko vam zagotovimo, da policisti takoj po prijavi začnejo aktivnosti za preiskavo kaznivega dejanja. Čas, ki je potreben za preiskavo in uspešnost preiskave, pa ni vedno odvisen le od postopkov policije,« pravijo in dodajajo, da na splošno velja, da policisti ob prijavi tatvine oškodovanca pozovejo, da jim sporoči številko IMEI odtujenega mobilnega telefona. Številko posredujejo operaterjem mobilne telefonije, ki policiste obvestijo v primeru ponovne prijave v katerega od omrežij slovenskih ponudnikov mobilne telefonije. Velikokrat podatkov o ponovni prijavi policisti ne prejmejo ali pa se to zgodi šele v nekaj mesecih (odvisno torej od prijave v omrežje).
»Na podlagi podatkov operaterja o prijavi v omrežje policisti predlagajo sodišču odredbo za izpis prometa na odtujenem telefonu in na podlagi izpisa skušajo ugotoviti, kdo je uporabnik telefona. Če je uporabnik telefona v naročniškem razmerju, je taka identifikacija mogoča, če pa gre za predplačniško razmerje, je preverjanje oteženo in odvisno od okoliščin posameznega primera,« so še pojasnili na policiji.
Na koncu so nam postregli še s statistiko. V tabeli zgoraj je prikazano število obravnavanih in preiskanih kaznivih dejanj (KD) po 204. in 205. členu KZ-1, v katerih je bil kot predmet napada zaznano telekomunikacijsko sredstvo, telefon, mobilni telefon v Sloveniji v obdobju 2010–2013. Vidimo lahko, da je bilo v teh letih število vseh omenjenih kaznivih dejanj 10.966, skupno število tovrstnih preiskanih kaznivih dejanj pa 1332.
