Preteklo soboto se je v Ljubljani na protestu, ki ga je sklicala koalicija 24 organizacij, zbralo okoli 500 nasprotnikov mednarodnih sporazumov s kraticami TTIP, CETA in TISA. Predmet protesta so kompleksni prostotrgovinski sporazumi, katerih vsebina je zaradi tajnosti, v katerih se oblikujejo, razmeroma nejasna, zagotovo pa postavljajo interes mednarodnih korporacij pred interese majhnega človeka.
Nanašajo se na številna področja, ki smo jih doslej razumeli kot človekovo pravico. Na primer pravica do izobraževanja, zdravstva in oskrbe s pitno vodo. Omejujejo namreč možnosti držav za sprejem zakonodaje, ki bi bila v nasprotju z interesi velikega kapitala in bi skušala zaščiti okolje, pravice delavca, potrošnika ali državljana.
Kot najbolj sporen se omenja mehanizem ISDS (Investor-State Dispute Settlement), torej izvensodna poravnava sporov med investitorji in državami, v katere investirajo. Ta omogoča zasebnim podjetjem, da na mednarodni ravni tožijo državo, ki jim z zakonodajo onemogoča investicije in kovanje dobičkov. Zasebna korporacija bi tako na primer lahko tožila državo, ki zaradi varovanja potrošnikov ne dovoli pridelave gensko spremenjene hrane.
Sindikalist Branimir Štrukelj je vprašanja glede sporazumov naslovil na vlado Alenke Bratušek, a od nje ni prejel odziva. »Sporazumi se mi zdijo povsem neprimerni, zlasti kar se tiče delavskih standardov in okoljskih kriterijev, ki so v Evropi bistveno višji kot v Združenih državah Amerike. Obstaja nevarnost, da bomo opustili tiste standarde kakovosti življenja, ki jih je Evropa po drugi svetovni vojni mukoma zgradila,« je bil odločen Štrukelj.
Državljani in naši predstavniki pri snovanju sporazumov namreč ne moremo sodelovati. Vrstni red pogajanj je določen tako: sporazume oblikujejo predstavniki velikega kapitala v sodelovanju z Evropsko komisijo, katere člani niso izvoljeni. Predstavniški organ – Evropski parlament pa jih ima le možnost sprejeti ali zavrniti, ne more pa posegati v njihovo vsebino. »Samo vprašanje časa je, kdaj bo finančni kapital demokracijo izločil iz podobe, v kateri naj bi državljani imeli pravico soodločanja,« komentira Štrukelj.
Naša vprašanja smo naslovili na pristojno ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), kjer so nam pojasnili, da popolnoma stojijo za Evropsko komisijo, ki se v našem imenu pogaja na mednarodni ravni. Trgovinska politika EU je namreč izključna pristojnost Unije, pri čemer MGRT sporazume vrednoti kot koristne, saj bodo prinesli znižanje carinskih stopenj, liberalizacijo storitvene menjave, trga javnih naročil in investicijskih tokov.
MGRT ni odgovorilo na vprašanje, kakšne posledice lahko pričakuje Slovenija, če ne bo spoštovala teh sporazumov. A odgovor se ponuja sam: prvi ukrep so denarne kazni, tem pa tesno sledi ekonomski embargo oziroma izločitev iz svetovne trgovine. Na protestu smo srečali profesorja filozofije Valentina Kalana, ki poklicno proučuje razvoj svetovnega reda skozi zgodovino. Meni, da mednarodno pravo ekonomsko blokado dojema preveč lahkotno, v antiki se je tovrsten ukrep izvajal z obleganjem – torej izstradanjem mestne državice in je bil kot tak enakovreden vojni napovedi.
»Sanjam o svetu, ki bi bil sestavljen iz posameznih ekonomskih in kulturnih centrov, ki bi se nato združevali v vključujoč svetovni red. Trenutno s svetom upravlja anglo-ameriški imperializem, ki ima edini operativno vojaško silo, s katero ostalim diktira pravila igre,« je povedal Kalan.
