Od aktivne politike se je Pintar poslovil že pred časom, a situacijo v Sloveniji še vedno budno spremlja.
»Spremembe, do katerih je prišlo zaradi osamosvojitve Slovenije, zahtevajo bistveno daljši čas prilagajanja, kot so ljudje mislili,« pravi 70-letni filozof in sociolog Emil Milan Pintar. Slednji je igral zelo pomembno vlogo med osamosvajanjem Slovenije. »Že takrat sem rekel, da bo potrebnih vsaj 25 let za prilagajanje. Ljudje, ki so odraščali v enem sistemu, se težko znajdejo v novih razmerah. Najbolje se prilagodijo lumpi!« je brez dlake na jeziku, ko analizira današnjo situacijo.
Po Pintarjevem mnenju je v novi državi prva pokazala pogoltnost Rimskokatoliška cerkev. »Peterletov sporazum z Vatikanom je bila zmaga Rodetove linije. Od takrat se je začela pot navzdol z nemoralnim poslovanjem.« Pintar poudarja, da ne moreš imeti le pokvarjenih gospodarstvenikov, če so vsi politiki pošteni. Gnila jabolka so pač na obeh straneh, prav tako v sodstvu in zdravstvu.
»Ustvarili smo si zelo neprijazno družbo. Ti štirje krogi se bojujejo za plen, ki pa ga je premalo za vse,« pravi. Pintar se je sicer že pred časom poslovil od aktivne politike, vendar še vedno budno spremlja situacijo, ki jo je do pred kratkim tudi komentiral na svojem blogu. Takole opozarja: »Zdaj, ko je prišel Cerar, ki so mu dali mandat ljudje, ki so upali na njegovo moralno moč, so se nanj spravili mediji z vso silo. Pop TV je pri tem najhujši, saj odraža vizije ameriških lastnikov, ki jim je Cerar na poti. Američani namreč pokupijo vse vrhunske znanstvenike, iz ostalih pa bi naredili delavce za majhen denar. Pri Cerarju jih je strah, da ne bo pustil korupcije in prodaje državnega premoženja. Mi pa, namesto da bi Cerarja podprli, streljamo nanj iz vseh topov.«
Pintar sicer pravi, da situacija pri nas ni tako slaba, kot jo nekateri predstavljajo. »So težave, a težave imajo tudi drugod. Naša zadolženost je še vedno manjša kot v Italiji, Franciji, Španiji, Portugalski in celo Nemčiji. So pa seveda pri nas neurejene stvari, kot so visoka stopnja tajkunizacije, gospodarskega in političnega kriminala, tudi država je absolutno predraga. V prihodnjih desetih letih bi morali te stvari urediti, da bi se lahko delal posel brez podkupovanja.«
Pintar je še vedno aktiven pri iskanju rešitev. Je eden od članov skupine Sinteza KCD (koalicija civilne družbe), kjer okoli 20 vrhunskih intelektualcev poskuša opozoriti na situacijo in ponuditi smernice, rešitve. Trenutno imajo v delu štiri projekte. Prvi projekt je sprememba volilne zakonodaje. Drugi je projekt TEŠ, saj je skupina prepričana, da bo Cerar moral očistiti projekt, pri katerem je kup nepravilnosti. Zelo pomemben je tudi projekt legalizacije črnih gradenj. »Črne gradnje so oblika državne nepokorščine,« pravi Pintar, ki poudarja, da imamo izjemno zapleteno zakonodajo za to področje. Za gradbeno dovoljenje je potrebnih 8 do 11 različnih soglasij. Večina teh bi morala biti vključena v »gradbeni projekt«, kar pomeni, da bi jih morali zagotoviti projektanti. Včasih tako traja desetletje in več, da se stvari zakonsko uredijo. Seveda bi bile pri legalizaciji izvzete tajkunske zgradbe, sicer pa bi morali poskrbeti, da ljudje ne bi izgubljali let in bogastva za papirologijo. Trenutno zadnji, četrti projekt pa je vprašanje nadzora pri upravljanju velikih družb. »Funkcija nadzornih svetov je zgrešena, saj so običajno skorumpirani s strani uprave in ne opravljajo svoje funkcije,« meni Pintar.
