Šentjernejčani menijo, da se je zato močno zmanjšala dostopnost in kakovost primarne zdravstvene dejavnosti v občini, zato vodstvo zavoda in občino kot soustanoviteljico pozivajo, naj jim laboratorij čim prej vrneta. Kot pravi Stane Bregar, ki vodi Odbor za ponovno vzpostavitev delovanja laboratorija v ZP Šentjernej, te storitve pogosto potrebujejo starejši in bolni, ki nimajo prevoza do Novega mesta. Če se ne bo kaj premaknilo, napoveduje zbiranje podpisov za peticijo. Da ljudje pogrešajo laboratorij, so te dni opozarjali tudi županski kandidati, ki so se z občani srečevali na terenu.
Direktorica ZD Novo mesto Milena Kramar Zupan pravi, da obvestilo občanom morda res ni bilo najbolj primerno, a dejstvo je, da so o zaprtju laboratorija – ne le v Šentjerneju, tudi v Žužemberku – razmišljali še dlje časa, saj jih je stroka opozarjala, da jemanje krvi ni potekalo najbolj strokovno. »Takšno stanje smo dolgo dopuščali in šli ljudem na roke, a spoštovati moramo standarde in stroko. Kri mora biti eno uro po odvzemu na preverjanju v laboratoriju, kar se ni dogajalo, saj je odvzem krvi na postaji trajal po tri ure, šele nato se je laborantka vrnila v Novo mesto. Taki testi so manj zanesljivi, česar pa nočemo več, zato bodo morali pacienti prihajati k nam,« pravi Kramar Zupanova in poudarja, da ve, da za ljudi to ni najbolj ugodno, a razdalje vseeno niso tako velike, da bi bile ovira.
»Še vedno pa v postajah zdravnikom ostajajo t. i. hitri testi pri raznih hitrih obolenjih, ko zdravnik vzame kri in takoj vidi, za kaj gre. Če kaže na kaj resnega, bo bolnika seveda poslal v zdravstveni dom, kjer bo zdravljenje bolj zanesljivo,« pojasnjuje direktorica ZD Novo mesto in poudarja, da je ukinitev laboratorija ne glede na vse pritiske dokončna, razlog pa ni v denarju, čeprav bodo stroški gotovo manjši. V zdravstvenih postajah je laboratorij deloval dvakrat na teden.
