»Boj za človekove pravice je moje poslanstvo in ne bom dovolila, da jih poteptajo klerofašistične struje! Ne gre samo za pravice gejev in lezbijk, ampak za skupno dobro vseh, ki odstopajo od povprečja,« pravi Jelena Bojić.
Kaj parada pomeni gejevski skupnosti v Beogradu?
Takšna, kakršna je, ne pomeni skoraj ničesar. Njen edini cilj je biti viden, in to ji ni uspelo. Nihče, razen udeležencev parade, je ni videl, večje medijske hiše pa so pozornost usmerili drugam. O gejevskih pravicah se govori kot o aidsu, enkrat na leto, pa še to po sili razmer.
Sem politično bitje, pa kaj?!
Aktivizem je način mojega življenja zadnjih 15 let. Ne moreš biti aktivist le od 9. do 17., ampak je treba biti pri stvari nenehno, z dušo in telesom, se boriti za deprivilegirane in včasih s težavo orati ledino. Še danes ne razumem odpora, ko sem se borila za Rome.
Kako močna je gejevska skupnost v Beogradu oziroma v Srbiji?
Občutek imam, da skupnost sploh ne obstaja. Je sicer neka tako imenovana elita, ki ima v rokah škarje in platno in je na »sceni« že 15 let, zunaj Beograda pa tako ali tako ni življenja, niti za geje niti za lezbijke. Vse breme je tako na plečih posameznikov, ki pogosto ne zdržijo prav dolgo, številni so že klonili pod pritiski bremen.
Kako težko je biti »drugačen« v Srbiji?
Biti manjšina v Srbiji je prekletstvo, še posebej ko govorimo o drugačni spolni usmerjenosti. Še teže tistim, ki so skriti, se še niso razkrili, saj niso deležni podpore, niti tiste od svojih prijateljev, ki jih mi, ki smo si priznali, vendarle imamo.
Je pričakovati kakšen napredek? Za kaj se geji in lezbijke v Srbiji trenutno borijo?
Dobro vprašanje, a iskreno … ne vem več, za kaj natančno se borijo, zagotovo za obstanek, proti homofobiji in fizični ogroženosti, organizacije pa za lastno promocijo.
Se je izpostavila kakšna znana osebnost in kako je to vplivalo na njeno življenje, gejevsko skupnost?
Ne, niti ena. In niti tisti, ki nas podpirajo, niso bili del parade ponosa v Beogradu. Njihova dolžnost je sprehajanje na volitve in nazaj, »podporo« pa imamo samo na dobro obiskanih gejevskih zabavah.
Resnica boli
Če v Srbiji poveš, da je Srbija kriva za zadnjo balkansko vojno in vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, se ti odreče 80 odstotkov prijateljev, sama sem to storila pred 15 leti in se naučila živeti sama s seboj.
Gejevske zabave še vedno veljajo za srbsko podzemlje?
Edino, kar v beograjski gejevski skupnosti cveti, so zabave, zunaj njih skupnost ne obstaja.
Je še vedno bolje skrivati svojo usmerjenost, je tako laže priti do službe?
Vedno je dobro molčati o svoji seksualnosti, še posebej na razgovorih za prosta delovna mesta. Seveda je nekoliko laže v tujih podjetjih, a če sem iskrena, ne poznam nikogar, ki bi bil »out« in zaposlen.
Marija Šerifovič vendarle ima posel, mar ne?
Saj res, še dobro, da ste me spomnili, a nikoli ni zares rekla, da je lezbijka, ampak da ima rada moške in ženske. In sploh nihče zares ne ve, kje Marija je. Ima glasbo, ki v Srbiji ni med bolj priljubljenimi, zato je več v tujini kot v Srbiji. Mi pa smo tu!