Slovenija

Lokalne volitve: kriminalni pedigre kot recept za uspeh

Žiga Kariž
7. 10. 2014, 16.35
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

V nedeljo smo se že četrtič letos podali na volišča, da bi politikom pokazali, kakšna je naša volja. Vprašanje je, ali lahko po treh volitvah in enem referendumu ugotovimo, koga in česa si v resnici želimo Slovenci. Kaj smo sporočili tistim, ki vodijo državo in njene posamezne dele? Je sporočilo volivcev jasno ali lahko pričakujemo kakšne spremembe?

STA

Če odmislimo arhivski referendum in poskušamo voljo Slovencev preučiti skozi prizmo treh volitev: evropskih, državnozborskih in lokalnih, jim lahko v resnici najdemo le en skupni imenovalec: nizko volilno udeležbo. Evropske poslance je volilo le 24,55 odstotka Slovencev, o poslancih državnega zbora je odločalo 51,73 odstotka volivcev, na lokalnih volitvah pa smo ta konec tedna imeli 45,11-odstotni volilni izid. Polovica Slovencev ima očitno občutek, da s svojim glasom za to državo ne more storiti nič dobrega. Ker polovica volilnega telesa molči, ni nič čudnega, da imamo v Sloveniji rahlo zmedeno politično sliko. V Evropskem parlamentu nas predstavlja večinoma desno obarvano predstavništvo, saj so večino glasov dobile SDS, NSi in SLS. Že parlamentarne volitve so politično podobo naše države obrnile popolnoma na glavo in volivci, željni sprememb, so parlament obarvali izrazito levo in podprli Mira Cerarja, ki naj bi povrnil zaupanje v pravno državo.

Slovenski volivci so se trikrat odpravili na volišča in pokazali tri različne obraze.

A lokalne volitve so prinesle novo realnost: slabe rezultate za vse parlamentarne stranke, toleranco do korupcije in popolno prevlado neodvisnih list. Kar 81 že izvoljenih županov je namreč kandidiralo samostojno. Največ županov med strankami je presenetljivo uspelo nabrati SLS, ki je na parlamentarnih volitvah celo izpadla iz državnega zbora. Tudi pri svetnikih so se najbolje odrezali kandidati neodvisnih list, ki jim je pripadel 801 mandat, med strankami pa bo v občinskih in mestnih svetih najbolje zastopana SDS.

STA
Stranke so svoje rezultate ocenile skozi svoje oči: Miro Cerar je zadovoljen s tem, da niti enemu od njegovih 40 županskih kandidatov ni uspelo priti vsaj v drugi krog, a da je dobil 294 svetnikov oziroma svetnic po Sloveniji. Kot uspeh je označil že dejstvo, da jim je v tako kratkem času uspelo ustanoviti lokalne odbore. Pri SDS so se pohvalili z največjim številom občinskih svetnikov. Janša je čestital 559 izvoljenim občinskim predstavnikom, podatki na strani volilne komisije pa kažejo, da SDS pripada le 472 svetniških sedežev. Čeprav ima SDS med strankami največ svetnikov, pa bo tudi Janša težko za uspeh označil dejstvo, da je stranki na lokalni ravni podpora padla z 18,71 odstotka na 14,86 odstotka.

Glede na rezultate lahko trdimo, da je za uspeh na lokalnih volitvah pri volivcih bolj cenjeno, da ima kandidat vsaj malo kriminalnega pedigreja ali pa da obstaja vsaj sum, da je tako ali drugače povezan s koruptivnimi dejanji. Tako sta med zmagovalci Zoran Janković in Boris Popovič, s celim kupom ovadb se lahko pohvalita mariborska finalista Franc Kangler in dr. Andrej Fištravec. Malo manj volivci cenijo, če je županski kandidat ali kandidatka znan televizijski obraz. Damjan Damjanovič, Bojan Traven, Tamara Vonta, Alenka Oldroyd – Reza in Britta Bilač so morali priznati poraz. Izjema je Marjan Šarec, ki pa ima za seboj že en mandat kot župan Kamnika.

STA
Razmere se utegnejo kljub navidezni prepričljivi zmagi Jankovića malce spremeniti v Ljubljani, saj je izgubil absolutno večino v mestnem svetu. Njegova lista je dobila »le« 21 svetniških mest, in da bi njegov glasovalni stroj nemoteno deloval, bo moral skleniti kompromis ali dva. Večkrat se je že izkazalo, da mu to ne gre najbolje od rok, in zanimivo bo spremljati, kako bo prišel do manjkajočih dveh glasov.