»Boste kavo?« vpraša Nada ob našem prihodu. »Bova,« odgovoriva s fotografom. »S sladkorjem ali brez?« sledi dodatno vprašanje. »S sladkorjem,« rečeva. »Dobro, midva je ne pijeva s sladkorjem, sva se navadila kar brez,« z nasmehom na obrazu pojasni 64-letna upokojenka. Dan je sončen, usedemo se za mizo pred hišo. Ne ostane samo pri kavi, tudi piškote nama ponudita, pa jabolčni sok.
»Tek je dolg okoli 6 kilometrov, opravi pa se 1300 m višinske razlike.« Nada Merlak
Nato sledi pregled pokalov, medalj ter diplom in priznanj, ki sta jih zakonca v zadnjih nekaj deset letih osvojila na tekaških in kolesarskih tekmovanjih ter na tekmah smučarskega teka. Ko se odpravimo v dnevno sobo, kjer na omari stojijo pokali, obstanemo. Dobesedno. Zagotovo jih je okoli 150, če ne več. Čez čas prinese 66-letni Konrad še tri smučarske palice, na katerih so obešene medalje. Številka je ogromna. Nadaljujemo pregled diplom in priznanj. Tudi število teh je veliko. »Včasih po koncu tekem niso podeljevali pokalov in medalj, dobivali smo le priznanja in diplome,« pojasni Nada, ki se, tako kot mož, že vse življenje ukvarja s športom, resno pa je začela trenirati leta 2005. V zadnjih letih se udeleži približno 30 tekmovanj na leto, večinoma gre za tekme smučarskega in gorskega teka. »Zame je nočna mora gorski tek na Črno prst. Dolg je okoli šest kilometrov, opravi pa se 1300 metrov višinske razlike,« odgovori na vprašanje, katera tekaška tekma je najtežja pri nas.
Sicer pa je najbolj ponosna na dosežek na maratonu Franja v dolžini 156 kilometrov, iz leta 2009. Lani pa ji je uspelo še nekaj izjemnega, na kar je zelo ponosna. »Kolesarski vzpon na Edelweissspitze, ki leži na nadmorski višini 2571 metrov. To je nekaj čudovitega.«
Konrad, ki se je v najboljših letih udeležil nekaj kolesarskih tekem, približno deset tekem v smučarskih tekih in nekaj deset tekaških tekem letno, se zdaj več ne udeležuje tekaških tekmovanj, temveč le še kolesarskih poleti, ko pa nastopi zima, je čas za tekme smučarskega teka. »Nekaj let, ko sem bil v zelo dobri formi in sem dosegal zelo dobre tekaške rezultate, sem se udeleževal tudi veteranskih svetovnih prvenstev – na Poljskem, v Nemčiji, Italiji in dvakrat v Avstriji.«
»Sicer sem se tega maratona udeležil večkrat, večinoma sem bil drugi.«(smeh) Konrad Merlak
Najbolj pa je ponosen na dosežek na gorskem maratonu štirih občin (GM 40). »Enkrat sem imel na tem maratonu zelo dober čas, in sicer 4 ure in 21 minut. To je bil moj najboljši rezultat. Takrat sem osvojil drugo mesto. Sicer pa sem se tega maratona udeležil večkrat, večinoma sem bil drugi (smeh).«
Za zaključek lahko rečemo, da sta Nada in Konrad zagotovo fenomena v pravem pomenu besede. Verjamemo, da bo njunih pretečenih in prekolesarjenih kilometrov v prihodnje še več.
