Tako evropske kot predčasne državnozborske volitve so že prinesle nekatere spremembe v strankah, po lokalnih ne bo nič drugače.
Židan in Novakova o nadaljnjem vodenju strank še neodločena
Dejan Židan, ki je vajeti SD začasno prevzel potem, ko je zaradi hudega poraza na evropskih volitvah z vrha stranke odstopil Igor Lukšič, še ne ve, ali bo na kongresu stranke kandidiral za predsednika. V izjavi za STA je spomnil, da opravljanje predsedniške funkcije vpliva tudi na zasebno življenje in na druge položaje - je namreč tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Vprašanje njegove kandidature pa po Židanovih besedah niti ni tako pomembno, ker imajo v stranki veliko kompetentnih in resnih ljudi, ki bi jih za vodenje stranke tudi sam lahko podprl. Vendar o imenih ni želel govoriti.
Na njegovo odločitev glede kandidature bosta vplivala tudi rezultat na lokalnih volitvah in podpora mreže, je pojasnil. "Stranka je bila nekaj čas v upadu, lokalne volitve so tudi neke vrste prelomnica, stranka pa ponovno pridobiva na ugledu," ugotavlja Židan. Po njegovih ocenah morajo članom na kongresu ponuditi več kandidatov za predsednika oz. sam ne vidi potrebe po tem, da bi se uskladili glede enega imena.
V NSi bodo redni volilni kongres sklicali takoj po lokalnih volitvah. Večjih programskih in statutarnih sprememb za zdaj ne načrtujejo, na vsakem kongresu pa sprejmejo nekaj resolucij in usmeritev. Predsednica NSi Ljudmila Novak je povedala, da se v stranki glede kandidatur še niso odločili. Popolnoma se posvečajo lokalnim volitvam, zatem pa bodo ocenili rezultate, se pogovarjali o morebitnih spremembah ali tudi novih kadrih.
Na podlagi dela, načrtov, energije in tudi perspektive stranke se bo Novakova, ki NSi vodi od leta 2008, odločala o vnovični kandidaturi, vodstvo pa po njenih besedah verjetno o nadaljnji poti NSi. Doslej so se vedno dogovorili glede nadaljnjega vodenja, je pa postopek odprt za vse in Novakova zagotavlja, da ga ne bo omejevala. Če so mnenja različna, je po njenih ocenah najboljše, da je več kandidatov.
Vsekakor v NSi po besedah predsednice želijo, da ostanejo moderna krščanskodemokratska stranka in da v smeri programa, ki so ga zagovarjali na zadnjih volitvah v DZ, stranko gradijo naprej.
Novo vodstvo in tudi novo ime pa iz povsem drugačnih razlogov išče Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB), ki je nastalo po razpadu PS tik pred predčasnimi volitvami v DZ. Nekdanji premierki Bratuškovi se nasmiha funkcija evropske komisarke, evropski komisarji pa v skladu z etičnim kodeksom naj ne bi opravljali vodstvenih funkcij v političnih strankah oz. se pričakuje, da z njih odstopijo.
Po najverjetnejšem odstopu Bratuškove bodo v ZaAB začeli postopke za izredni kongres, do katerega bo eden od strankarskih funkcionarjev pooblaščen za njeno vodenje. Kongres utegne biti že pred novim letom, a to ni nujno. Želijo namreč, da bi vsebinsko, organizacijsko in kadrovsko ponudil alternativo prihodnosti liberalne politike v Sloveniji, so v ZaAB navedli za STA.
O nasledniku Bratuškove molčijo. Tudi vodja poslancev ZaAB Jani Möderndorfer na vprašanje, ali jo bo nasledil on, ni odgovoril konkretno.
Kakšno je vzdušje v stranki, je sicer težko oceniti, očitki Bratuškovi, da se je sama predlagala za kandidatko za komisarko ter postopek, ki ga zaradi tega vodi Komisija za preprečevanje korupcije, pa naj bi, kot je slišati, povzročila nejevoljo tudi med člani ZaAB.
Z vrha SLS se bo po izpadu iz DZ poslovil Bogovič, DL verjetno v samoukinitev
Predsednik SLS Franc Bogovič je po julijskih predčasnih volitvah, ko je stranka s sicer dolgo parlamentarno tradicijo izpadla iz DZ, ponudil odstop. Tedaj so se dogovorili, da bo SLS vodil še do izrednega kongresa, ki bo 6. decembra. V stranki pravijo, da se zdaj posvečajo izključno kampanji za lokalne volitve, v katere polagajo veliko upov. Tako tudi ne razkrivajo oziroma še ne vedo, kdo utegne naslediti Bogoviča. Ta je bil na skupni listi NSi in SLS spomladi izvoljen za evropskega poslanca, za predsednika SLS pa zagotovo ne bo več kandidiral.
Za 28. novembra izredni kongres predvideva tudi DL, ki je bila v parlamentu le en (skrajšan) mandat, zdaj pa se bo, kot vse kaže, samoukinila. Predsednik Bojan Starman je v pismu članom v začetku septembra med drugim pojasnil, da bo na kongresu v obravnavo in odločanje dan predlog za prenehanje stranke. Predlog morata podpreti dve tretjini navzočih. Določba o sklepčnosti ni pomembna.
Eden od ustanoviteljev DL, Gregor Virant, je s čela stranke odstopil po hudem porazu na evropskih volitvah, na predčasnih parlamentarnih pa je DL izpadla iz DZ. Stranka svojo pot zaključuje z okoli 800 člani.
Redno konvencijo za konec novembra načrtujejo tudi v zunajparlamentarni Zares, ki jo zdaj vodi podpredsednica Cvetka Ribarič Lasnik. V stranki so prepričani, da imajo še dovolj kadra, da se dogovorijo o nadaljnjem vodenju. Imen ne razkrivajo, vendar pa menijo, da lahko stranko na noge spet postavi le "močna" oseba. Neuradno naj bi si na čelu Zares nekateri vnovič želeli prvega predsednika Gregorja Golobiča.
Pavel Gantar, ki je odstopil po porazu na evropskih volitvah, je že predlagal ukinitev stranke, a njegov predlog ni bil sprejet. Za zdaj takega predloga v razpravah ni, zatrjujejo v Zares, čeprav to utegne še biti predmet razprave na konvenciji, ki jo bodo sklicali po lokalnih volitvah.
V zadnjem času je bilo veliko ugibanj tudi o samokinitvi LDS. A je predsednik stranke Anton Anderlič v petek zagotovil, da stranka ni opešala in se ne bo ukinila.
