Slovenija

Vode v Pomurju pod nadzorom, škoda v kmetijstvu bo ogromna

G.G./STA
17. 9. 2014, 14.16
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Razmere zaradi poplav se v Pomurju še naprej umirjajo, vendar počasi. Iz nekaterih vasi še črpajo vodo, na lendavskem koncu se kopiči voda iz potokov in zalednih voda, vendar so razmere pod nadzorom. Škoda v kmetijstvu pa bo, kot kaže, ogromna.

O finančni škodi ne morejo govoriti, ker je ne poznajo, je pa po besedah Režonje ministrstvo za obrambo v torek posredovalo dopis vsem 27 občinam v Pomurju, da začnejo pripravljati bolj podrobno oceno, ker so lokalne skupnosti zadolžene za popise. 

Po besedah vodja izpostave uprave za zaščito in reševanje Murska Sobota Martina Smodiša še vedno črpajo vodo po vaseh, ki so jih zalile ali meteorne ali zaledne vode in potoki. Ker se je izboljšalo tudi vreme, je to pozitivno, saj se bodo vode lahko začele umikati, vendar pa bo predvidevanjih voda ostala na površini vsaj še 10 do 14 dni. Ob njenem zmanjšanju bodo lahko začeli črpati vodo iz številnih še zalitih kleti. Že zdaj pa praznijo polne zadrževalnike vode, saj je Mura toliko upadla, da to omogoča. 


Kot je povedal podžupan lendavske občine Stanko Gjerkeš, so pri njih razmere pod nadzorom. Vdor zalednih voda pod avtocesto so uspešno ustavili, čeprav se gladini Črnca in Lendave še nista znižali, Mura jih za zdaj ne ogroža več.

"Čeprav je bila Mura tokrat višja kot ob poplavah leta 2005, pa so nam prav izkušnje od takrat veliko pomagale, tako gasilcem in civilni zaščiti, kot občanom, da smo težave sorazmerno dobro rešili," pravi Gjerkeš. Ob tem dodaja, da so na njihovem območju še vedno vključene vodne črpalke, saj kleti ostajajo poplavljene, ljudje pa si večinoma pomagajo sami.

Po besedah direktorja Kmetijsko-gozdarskega zavoda v Murski Soboti Franca Režonje so poplave v kmetijstvu naredile ogromno škode. Po prvih neuradnih ocenah njihovih strokovnih služb je potencialno poškodovanih okoli 20.000 hektarjev njiv, predvsem so to poljščine, ki so ostale na njivah, krompir, oljna buča, silažna in koruza za zrnje, oljna ogrščica ter drugi strniščni dosevki.

Kot še pravi Režonja, je velika težava, ker ljudje ne morejo na njive, ne morejo pospraviti pridelkov, ne sejati, zato se bojijo, da jesenske setve ne bo. Dodatna težava je v tem, da pridelki na njivah gnijejo, vendar pa je za zdaj edina rešitev čakanje, da vode odtečejo. O tem so danes na ljutomerskem območju seznanili tudi ministra za kmetijstvo Dejana Židana.