V stilu znamke BMW sta me pred Casino Mond v Šentilju pričakala kup avtomobilov in škatlasta, a elegantna moderna info točka z lepoticami, ki so poskrbele za še zadnje malenkosti – od registracije vožnje do zbiranja podatkov z vozniškega dovoljenja. Tokrat sem se namreč udeležil klasične predstavitve vozil za stranke, torej prve testne vožnje, ki se je lahko udeleži vsak.
Zabavni BMW-jev inštruktor me na daleč opazuje, se predstavi in me vodi do testnega modela. Od blizu je predstavil novi BMW serija 2 active tourer, govoril o zmogljivostih, razložil tudi delovanje tehnologij in pomen prednjega pogona za novi družinski BMW. Ob tem sem presenečeno ugotovil, da je kabina novinca prostorna in zračna – v glavnem to ni velik atribut BMW-jev, tudi večjih modelov ne. Všečen volan, kakovostni in izjemno prijetni materiali, lično obdelana osrednja konzola, ki je integrirana v armaturno ploščo – vse na mestu, vse prijetno. Kaj manj človek od vozila za skoraj 32 tisočakov ne bi pričakoval, a v resnici stvari niso tako samoumevne. Ostal sem presenečen.
Prilagodim elektronsko nastavljiv sedež, dvolitrski motor s 110 kW moči (218d) zaženem s pritiskom na gumb, sprostim elektronsko parkirno zavoro in speljem. Občutek je nekoliko neobičajen, v BMW-jih ni pričakovati tako vzravnanega sedenja, pa tudi občutka ujetosti v kabini ni. Vse je zračno, svetlo (kljub črnemu usnju), vožnja pa sprva poteka počasi in mimo prvih križišč premišljeno, zadržano. Medtem iPhone na vetrobranskem steklu snema mojo vožnjo. Nič nisem spraševal, nekako sem se sprijaznil, da je to pač zopet ena BMW-jevih potez.
Med vožnjo po luknjasti stranski cesti od Monda proti Pesniškem rondoju se zavem: »Čakaj, a ni tu pogon sprednji?« Seveda je. In tudi nekoliko bolj pozoren sem postal. Zlasti na blaženje, medtem ko inštruktor razlaga delovanje elektronsko prilagodljivega blaženja in volana. »Tudi v modusu sport je udoben,« sem zaključil pri sebi in se nekoliko čudil prijetni vožnji. Že drugič sem ostal presenečen. Opazil sem tudi veliki stranski ogledali. Morda sem konservativen, a močno cenim dober pregled nazaj, predvsem pri parkiranju – ne glede na senzorje in kamere – so velika stranska ogledala zelo dobrodošla.
Prehitim tovornjak (150 KM je več kot dovolj za udobno prehitevanje), naredim nekaj napak na cesti, z inštruktorjem govoriva o svetovni problematiki in končno prispeva do velikega krožišča. »Končno lahko preizkusim,« sem si mislil in v velikem krožišču močneje pritisnil na pedal za dodajanje plina. Inštruktor ni niti trznil, medtem pa razmislim o prednjem pogonu. Lagal bi, če bi trdil, da se ga v hitrem ovinku ne čuti. Se ga. A vozila presenetljivo ne potiska naprej preveč, pri zame neudobni hitrosti v ovinku pa se zavem, da bi lahko moj sedež nudil več stranske opore. Nekoliko pa sem bil tudi razočaran, in sicer zaradi A-stebričkov. Pri vstopu v krožišče se kaj hitro zgodi, da bomo s stebričkom prekrili vozilo pred nami levo (kar se je seveda zgodilo tudi meni). Sicer je dvodelno, a majhno okence vmes tega problema ne reši dovolj učinkovito.
Sledita še dva kroga, nato se pričneva vračati po isti cesti. Z inštruktorjem govoriva naprej, sprašuje me, če bi morda kupil ta avtomobil, priporoča, katero opremo bi nujno moral vzeti in kako lahko prihranim nekaj evrov. Bolj kot o tem sem razmišljal o drugih stvareh, npr. o opremljenosti testnega vozila. 4,3 metra dolg BMW s paketom opreme Sport Line in seveda z obilo asistentov, med drugim tudi tistim, ki opozarja, da se preveč približujem črti na cesti (lane asist), parkirno kamero, parkirnim pomočnikom ... Še bi lahko našteval, a raje bom zaokrožil: imel je vse, kar srce poželi.
Z inštruktorjem prispeva do kazina, zahvaliva se drug drugemu, nato me napoti k nagradni igri. Izpolnim anketni vprašalnik, dobim nagrado presenečenja (naj ostane presenečenje) in odidem z bridkim priokusom. BMW serije 2 active tourer je spremenil moj pogled na to bavarsko znamko. Prispem v pisarno, pogledam v elektronski poštni predal in čaka me presenečenje. Od BMW-ja sem že dobil sporočilo, da si lahko ogledam svojo vožnjo. »Prosim?« Medtem sem se spomnil, da sem bil med vožnjo sneman, in sem na to popolnoma pozabil. Odlično!
Če bi tudi sami želeli preizkusiti družinski BMW, to lahko storite še do 21. septembra v Arboretumu Volčji Potok. Sploh bi to priporočal tistim, ki se imajo za pripadnike znamki. Mene je vozilo prepričalo. Počutje za volanom v novincu je drugačno, in to na tisti dober način. S praktičnimi pripomočki, z udobno vožnjo in s prostorno kabino bo to zagotovo dober sopotnik v vsakdanu. BMW, sedi, pet!
