Bo Dušanu Mramorju uspelo ponovno oživiti gospodarstvo in zmanjšati primanjkljaj?
Mramor se po desetih letih vrača na finančno ministrstvo, ki ga je dve leti že vodil med vlado Antona Ropa. A ministrstvo, ki ga tokrat prevzema Dušan Mramor, sicer redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, je veliko slabše, kot je bilo pred desetletjem. V državi vlada rekordno visoka brezposelnost, javna poraba je prevelika, prav tako ni tujih neposrednih investicij, ki so potrebne za normalno funkcioniranje gospodarstva. Slovensko gospodarstvo je povsem nekonkurenčno, na lestvici konkurenčnosti namreč padamo že šest let zapored, zato je po Mramorjevem prepričanju nujno okrepiti konkurenčnost, saj je to eden izmed pogojev za ekonomsko osamosvojitev Slovenije.
Kot je Dušan Mramor poudaril v svoji ponedeljkovi predstavitvi v državnem zboru, vidi priložnost za izhod Slovenije iz krize v trdnem finančnem sistemu, ki financira gospodarstvo in prebivalstvo. Razmere so po njegovih besedah resne in ni prostora za razna politična preigravanja in blokade. S temi besedami je med analitiki ustvaril prepričanje, da bo vodil restriktivno finančno politiko, in ko bo treba, tudi udaril po mizi, česar pretekli finančni ministri niso bili sposobni. Ko spravimo javnofinančni primanjkljaj pod zahtevane tri odstotke BDP, se mora namreč začeti zniževanje dolga pod 60 odstotkov BDP. Torej moramo zmanjševati javne izdatke, namesto da bi jih povečevali in imeli stimulativno fiskalno politiko, je pojasnil.
»Fiskalna politika bo žal morala biti restriktivna,« je ponovil in kot najpomembnejša vira povečanja javnofinančnih prihodkov izpostavil bolj učinkovito delovanje Finančne uprave RS in gospodarsko rast. Prihranke pa po drugi strani vidi predvsem v zmanjšanju neracionalnega trošenja. Dejstvo je namreč, da je javna poraba previsoka, zato se pojavljajo različna ugibanja o tem, ali bo Mramor posegel v maso plač. To bi lahko privedlo do hudih trenj med socialnimi partnerji, kar bi samo še otežilo njegovo že tako težko delo.
Mramor sicer novih davkov ni napovedal, načrtuje le davek na nepremičnine, ki pa naj po njegovih napovedih ne bi bil višji od zdajšnjih treh dajatev na tem področju. Lastniškega kapitala Mramor v Sloveniji ne vidi, zato vidi priložnosti v privatizaciji. Prodaja 15 podjetij, ki je bila sprejeta v državnem zboru, se mora po njegovih besedah nadaljevati, a mora biti dobro vodena, upoštevati je treba tudi strateški premislek. Tako je le še vprašanje časa, kdaj bodo novega lastnika dobila podjetja, kot so Adria Airways, Žito, Telekom Slovenije, NKBM, Elan …
»Prva prioriteta v teh zapletenih razmerah bi namreč morala biti ekonomska osamosvojitev, kar pa lahko dosežemo le s konkurenčnim gospodarstvom,« pravi Dušan Mramor
Mramor je ob tem poudaril, da sam zagovarja privatizacijo po pameti. »Pri strateškem državnem premoženju me boste zelo težko prepričali, da je privatizacija pametna,« je dejal. Drugače pa meni glede portfeljskih naložb države – tukaj meni, da jih država ne more dovolj skrbno upravljati, in tu je po njegovem mnenju potrebna privatizacija.
Ga pa že takoj na začetku mandata očitno čaka spor s kolegi ministri. Mramor namreč ne ve, kjer najti potrebnih 50 milijonov evrov, ki jih je za upokojence v koalicijski pogodbi izpogajal Karl Erjavec, ki bo, tako kot v zadnjih treh vladah, jeziček na tehtnici tudi zdajšnje.
A ne glede na vse težave po mnenju analitikov ostaja upanje, da smo z Mramorjem končno dobili striktnega blagajnika državnega proračuna.
