O po njegovem prepričanju »kaotičnem« stanju na zunanjem ministrstvu je pred dobrim tednom dni spregovoril odstavljeni slovenski veleposlanik v Avstraliji Milan Balažic. Njegove obtožbe so se v veliki meri izkazale za resnične, a v medijih je vse skupaj po nekaj dneh poniknilo v pozabo. Sumi klientelizma in neetičnega ravnanja, ki bremenijo ministra Erjavca, namreč le niso »iz trte izviti«, kot želijo predstaviti na ministrstvu.
Eden izmed takih primerov se nanaša na vodjo kabineta ministra Erjavca, Vlasto Vivod. Vivodova je svojo kariero javne uslužbenke začela leta 2000 kot bibliotekarka/informatičarka na centru vojaških šol, ki deluje v sklopu obrambnega ministrstva. Nato je prišlo leto 2004, na parlamentarnih volitvah je zmagal Janez Janša, ki je za obrambnega ministra imenoval Karla Erjavca. Njegov prihod na obrambno ministrstvo bo naslednje desetletje povsem zaznamovalo Vivodovo. Ta je, kot kaže, na Erjavcu pustila močan pečat, saj je v letih, ki jih je Erjavec preživel na obrambnem resorju, napredovala vse do naziva podsekretarke.
Ko je Erjavec leta 2008 postal minister za okolje in prostor, je s seboj na svoje novo delovno mesto pripeljal tudi Vivodovo. Ko je takratni predsednik vlade Borut Pahor Erjavca zaradi afere Kante odstavil, je, trdijo zlobni jeziki, Erjavcu uspelo, da so Vivodovo zaposlili na mesto državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade, kjer je bila odgovorna za medgeneracijsko sodelovanje. Ko je Desus zapustil potapljajočo se Pahorjevo barko, se je Vivodova vrnila na ministrstvo za okolje in prostor. Na okoljskem ministrstvu je preživela naslednja štiri leta, dokler je leta 2012 Karl Erjavec ni dal premestiti na zunanje ministrstvo.
Na dan nastopa svojega novega delovnega mesta, Erjavec jo je namreč imenoval za vodjo svojega kabineta, je Vivodova podpisala aneks k pogodbi o zaposlitvi in tako prejela diplomatski naziv pooblaščeni minister. Le dva tedna zatem je Vivodova podpisala nov aneks k zaposlitvi, s čimer je prejela višji uradniški naziv sekretar. Vse od začetka na Erjavca letijo očitki, da sta si z gospo Vivod še posebej »blizu«, kar je na novinarski konferenci pretekli teden izpostavil tudi Milan Balažic. Namigovanja v tej smeri sta tako minister kot Vivodova ostro zanikala, a dejstvo je, da je vzpon Vivodove povezan s političnim udejstvovanjem Karla Erjavca.
Ob tem še posebej bode v oči, da je hči Vivodove pred časom bivala v rezidenci slovenske veleposlanice v Parizu Veronike Stabej. Od septembra 2013 do februarja 2014 je bila namreč varuška veleposlaničine hčere. Ali je bila ob tem sklenjena kakršnakoli pogodba o opravljeni storitvi, ostaja neznanka, saj nam z ministrstva na to vprašanje niso znali odgovoriti, v telefonskem pogovoru so nam poudarili le, da zaradi nastanitve hčere gospe Vivod ministrstvo ni utrpelo nikakršnih dodatnih stroškov. Zanimivo pa je, da je pozneje minister Erjavec veleposlanici Stabejevi mandat podaljšal še za dve leti, saj tako določa zakon o zunanjih zadevah. Ostalih odgovorov s strani ministrstva do zaključka redakcije žal nismo prejeli.
