Pri talnih sesalnikih se obeta kar nekaj novosti; nova pravila veljajo le za te, in ne za robotske, sesalnike z baterijo, sesalnike za mokro sesanje itd. Treba je poudariti, da je vsekakor še vedno dovoljena prodaja zalog sesalnikov, ki naštetim pravilom ne ustrezajo, oziroma drugače rečeno, imajo staro energijsko nalepko, njihova moč pa presega 1600 vatov.
Od letošnjega 1. septembra tako podjetja ne smejo proizvajati in prodajati sesalnikov, katerih moč presega 1600 vatov, čez tri leta (septembra 2017) pa naj bi bila moč omejena celo na 900 vatov. Po izračunih strokovnjakov naj bi potrošniki v povprečnem gospodinjstvu po novem za sesanje porabili 62 kWh, čez tri leta pa le še 43 kWh – če bodo seveda uporabljali sesalnik, izdelan po novih pravilih. Prav tako pa nova pravila oziroma standardi določajo boljše odstranjevanje prašnih delcev, manj izpustov in daljšo življenjsko dobo sesalnikov.
Oznake na novi energijski nalepki
Energijska učinkovitost je prikazana na lestvici od A do G (obarvane puščice na nalepki). A predstavlja najboljšo kategorijo z največjo energijsko učinkovitostjo. Prikazana je tudi letna poraba energije (v kWh). Spodaj na desni je označena raven hrupa (raven zvočne moči v decibelih dB(A)). Zraven je oznaka glede sesanja na trdnih tleh in na preprogi (čiščenje). Gre za odstotek umazanije, ki jo posesa sesalnik. Prikazan na lestvici od A do G, kjer A predstavlja najzmogljivejši razred (najboljše sesanje). Najdemo pa tudi oznako o izpustu prahu – gre za odstotek prahu, ki se znova izloči v izpušno cev sesalnika, glede na količino, ki jo sesalnik posesa.
»Nova pravila so povzročila kar nekaj negodovanja in skepse: ali ne bi bilo bolje, če bi se EU ukvarjala s čim pomembnejšim kot z energijsko učinkovitimi sesalniki? Med potrošniki vlada prepričanje, da so močnejši sesalniki boljši, pri uporabi manj močnih sesalnikov pa je treba čiščenju nameniti več časa. Bomo torej po novem kupovali sicer energijsko manj potratne, a tudi manj učinkovite sesalnike?« se sprašujejo pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).
Drugače rečeno, ali večja moč (posledično tudi večja poraba energije) pomeni tudi učinkovitejše sesanje in boljše rezultate čiščenja? »Ne. Večja moč sama po sebi ne pomeni tudi boljšega čiščenja. Priključna moč pove le, koliko energije sesalnik porabi v časovni enoti. To potrjujejo tudi primerjalni testi, ki jih izvajamo potrošniške organizacije. Med najboljšimi so tudi sesalniki z močjo 1200 vatov in manj, torej takšni, ki že ustrezajo novim pravilom. Tudi sicer v zadnjih letih na testih opažamo, da proizvajalci ne proizvajajo več toliko modelov sesalnikov z najvišjo nazivno močjo,« pojasnjujejo pri ZPS in dodajajo, da je moč motorja le eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na delo in učinkovitost sesanja. Najpomembnejša je tako celotna zasnova sesalnika, prav tako pot izsesanega zraka, tesnjenje naprave, učinkovitost filtrov, oblikovanje krtač in ostalih nastavkov. »Vse to pripomore k večji učinkovitosti, manjši porabi časa in energije (ter denarja),« pravijo pri ZPS.
In kakšen je namen novih pravil? V prvi vrsti seveda zmanjšati porabo električne energije v celotni Evropski uniji. Po izračunih naj bi z novimi sesalniki do leta 2020 prihranili devetnajst teravatnih ur na leto.
Če razmišljate o nakupu novega sesalnika, naj povemo, da boste s sesalnikom, ki je izdelan po novih pravilih, na leto porabili za približno 15 evrov manj električne energije. Seveda pa je vse skupaj odvisno od tega, kolikokrat na teden oziroma na mesec boste uporabljali sesalnik, kako velika je površina, ki jo boste čistili, itd.
