To bo letos že drugi objekt Energetike na tistem območju, februarja je namreč tam odprla že kotlovnico na biomaso, s katero zaporskemu kompleksu zagotavlja toploto. »Za kogeneracijo smo dobili že potrebna soglasja Elektra Celje za priklop na transformator, v začetku septembra načrtujemo tehnični pregled,« je povedal direktor Energetike Uroš Pikl.
Podjetje v stoodstotni lasti Občine Šentrupert gradi objekt, v katerem bodo proizvajali elektriko in toploto.
Do konca leta naj bi omenjeno energetsko podjetje, ki je v stoodstotni lasti šentrupertske občine, podpisalo 15-letno pogodbo o subvencioniranem odkupu elektrike z Javno agencijo RS za energijo, odvečno toploto pa bodo porabili v obstoječi kotlovnici. »Toploto bomo delno porabili za sušenje mase, delno jo bomo odvedli v kotle. Poleti bi lahko zapor napajali samo s kogeneracijo,« razmišlja Pikl.
Njihov sistem kogeneracije deluje na uplinjanje, kar pomeni, da je razmerje med proizvedeno energijo in toploto ena proti dve, torej ena enota elektrike in dve enoti toplote. Naložba v kogeneracijo bo Energetiko Šentrupert stala 1,5 milijona evrov, 640 tisoč evrov so dobili nepovratnega denarja, za ostali del bodo najeli kredit. »Kredit bo vezan na 10-letno pogodbo, računamo, da se nam bo v tem času naložba povrnila, pogodba za prodajo elektrike pa bo 15-letna,« je dodal sogovornik.
Kotlovnica in kogeneracija bosta letno porabili okoli 12 tisoč kubičnih metrov lesne biomase.
Kogeneracijo postavlja podjetje Biomasa, ki je gradilo tudi februarja odprto kotlovnico na biomaso. Energetika Šentrupert energent kupuje od lokalnih dobaviteljev, na vsakega pol leta jih bo pozvala k oddaji ponudb in tako preverila cene, tretjino sekancev pa bo zagotovila sama. »Tako bomo bolj neodvisni,« je povedal Pikl.
Kotlovnica in kogeneracija bosta letno porabili okoli 12 tisoč kubičnih metrov lesne biomase, ko bodo zgradili še drugo kogeneracijo, s katero bodo ogrevali štiri hektarje in pol rastlinjakov, v katerih naj bi podjetje Zarja Dob gojilo paradižnike, se bo poraba sekancev bistveno povečala, na kar 40 tisoč kubičnih metrov.
Na vprašanje, kdaj naj bi na Dobu začeli postavljati rastlinjake, je Pikl odgovoril, da takoj ko bo država sprostila denar v perspektivi 2014–2020 za primarno pridelavo zelenjave.
Kot je že večkrat povedal šentrupertski župan Rupert Gole, so vse naložbe, ki so se jih lotili na Dobu, le del njihove zgodbe o lokalni samooskrbi in energetski učinkovitosti, omeniti velja še dva projekta – na Puščavi bodo postavili lesnopredelovalni center, v prihodnje bodo daljinsko ogrevali tudi celoten Šentrupert.
