Niti včerajšnja nenadna razjasnitev vremena 72-letnemu Petru Žlahtiču iz Zgornjega Dupleka 23, ki je po navadi ob povečanju pretoka reke Drave na območju Dupleka prvi v nevarnosti, ni prinesla mirnega spanca. Konca deževnega obdobja še ne napovedujejo, zato je strah izpred dveh let močno prisoten.
Najhujša noč Cvetkovih
»Petega novembra 2012 ne želim več podoživeti. Popoldne, ko se je voda stekala že okrog naše hiše, smo reševali tisto, kar se je rešiti še dalo, ponoči pa nam je močno deroča voda onemogočala, da bi jo zapustili. Edina mogoča evakuacija, ki je bila tudi izvedena, je bila helikoptersko reševanje s strehe,« je pojasnila Marinka Cvetko iz Vurberka, ki je gradnja nasipa ne osrečuje, saj se konča še pred njeno hišo: »Vsa voda, ki bo pritekla ob nasipu in se je prej ponekod že razlivala, se bo zdaj pred našo hišo.«
»V kleti sem imel približno dva metra vode, skozi hišo je tekel hudournik, ki nama je z ženo ven pometal vsa okna. Celo mešalec za beton je odneslo iz kleti, da nastale škode okoli hiše sploh ne omenjam. Bojim se, da se zadeva ne bi ponovila. Gledam v nebo in obenem poslušam novice o pretoku Drave. Visok sem približno 170 centimetrov in voda v hiši je bila višja od mene. Z besedami ne gre opisati strahu in občutkov, ki sva jih z ženo doživljala v tistem trenutku,« se spominja Žlahtič, ki hiše kljub katastrofalnim razmeram ni zapustil, ampak sta se z ženo zgolj pomaknila v višje nadstropje. V kleti jima je voda uničila prav vse, tudi centralno ogrevanje, pravi Žlahtič, ki se je prav v tistem času pojavil na naslovnicah številnih domačih in tujih časopisov, saj se je v bližini svoje hiše brez razmišljanja podal v deročo reko in reševal svojega psa Ramba. »Na cesti je stalo najmanj 20 ljudi in mi kričalo, naj tega ne počnem. Žival sem imel rad in nisem okleval ter se ponjo podal v hladno in deročo vodo. Precejšnjo nevarnost so mi predstavljala tudi večja lesena polena, ki so jih imeli spravljena tukajšnji ljudje in jih je voda odnesla. Na srečo sem se jim uspel izogniti in potegniti psa na suho,« se spominja Žlahtič, ki celotne škode še ni uspel sanirati. Najbolj hvaležen je bratu iz Nemčije, saj mu je veliko pomagal, od občine Duplek je dobil 450 evrov. Z ženo sama ne bi zmogla skoraj ničesar narediti. »Imam 460 evrov pokojnine, žena pa 300,« je povedal. Pomagal mu ni nihče od sosedov, čeprav z njimi ni v sporih. »Pomoč so mi pripeljali iz Nove Gorice, sosedi pa so samo opazovali, ko je voda naraščala in mi prodirala v hišo. Viseli so na ograji, potem ko sva z ženo dneve in noči odpravljala posledice, ni bilo nikogar, ki bi me vprašal, ali potrebujem pomoč in ali kaj drugega. Resnično hvaležen sem tudi vojakom Slovenske vojske,« je dejal Žlahtič.
