Na policiji so potrdili, da na truplu niso našli znakov nasilja, zato lahko sklepamo, da je očitno šlo za nesrečo. Beti je odšla od doma proti Tolminskim koritom, da bi sprehodila psa, kar je počela skoraj vsak dan. Ker se dolgo ni vrnila, so jo domači in prijatelji začeli iskati, in to le malo pred tem, ko je njeno truplo opazil nemški ribič. Približno 500 metrov od mosta čez Tolminko je truplo izvlekel iz vode in upal, da je dekle še živo. Takoj začel z oživljanjem, a žal je bilo prepozno, saj ni več kazalo znakov življenja. Ob prihodu zdravnika je lahko le še potrdil smrt. Beti je imela vidne poškodbe glave in odrgnine po vsem telesu, znaki nasilja pa niso bili prisotni. Kljub temu je zdravnik odredil sanitarno obdukcijo, zato so truplo prepeljali v Ljubljano na Inštitut za sodno medicino.
Preiskava še vedno poteka in do zaključka naše redakcije policistom še ni uspelo odkriti mesta, na katerem je Beti zdrsnila v reko. Možnosti je več. Ker gre za izjemno prepadno območje, je lahko zdrsnila v prepad ali pa se je preveč približala strugi in jo je pobesnela reka odnesla. Nekateri po sicer neuradnih informacijah namigujejo, da obstaja možnost, da jo je v smrt povlekel pes, ki ga je imela po vsej verjetnosti na povodcu. Beti izhaja iz velike družine in je najmlajša izmed šestih otrok.
Pri Bogatajevih, kot jih po hišnem imenu kličejo vaščani, je kruta usoda udarila že tretjič. Betini mami je dokaj zgodaj umrl mož in ostala je sama s tremi majhnimi hčerami. Ponovno se je poročila, in to z bratom pokojnega moža, ter rodila tri otroke, fantka in dve deklici. Drugi mož, ki je bil tudi Betin oče, je umrl pred dvanajstimi leti. Bogatajeva družina je zelo povezana. Tri starejše sestre so že poročene, ena izmed njih pa je mama šestih otok in Beti je imela kljub svojim rosnim letom že 10 nečakov in nečakinj. Pokojna Beti je bila prijazna in nasmejana deklica, vaščani so jo imeli radi.
Čeprav je obiskovala osnovno šolo s prilagojenim programom, je bila vedno v družbi svojih vrstnikov. Vaščani vasice, ki je le streljaj oddaljena od Tolmina, so pretreseni in ne morejo verjeti, da nasmejanega in energičnega dekleta ni več. Zavili so se v črnino. Kot pravijo, take tragedije ne pomnijo oziroma so si komaj opomogli od tragedije, ki se je zgodila pred dobrim dvema desetletjema, ko je eden izmed vaščanov umrl v kleti, ko mu je v rokah eksplodirala granata iz prve svetovne vojne.
