So v Ukrajini tudi slovenski borci?

Slovenija

So v Ukrajini tudi slovenski borci?

Črt Kaker

2. 9. 2014, 19.58

Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55

Vojna v Ukrajini ni le vojna med Ukrajino in Rusijo. V sporu, ki je v preteklih mesecih terjal že tisoče življenj, imajo veliko vlogo tudi borci iz tujine. Največ jih prihaja iz Rusije, Francije, Španije, Srbije in Poljske, manjše število pa iz drugih držav. Za veliko prahu je poskrbel britanski BBC, ki omenja, da v ukrajinskih spopadih sodelujejo tudi Slovenci.

Prostovoljci prihajajo v Ukrajino z najrazličnejšimi motivi, ki segajo daleč v zgodovino – do vojn na območju nekdanje Jugoslavije in celo do španske državljanske vojne, piše britanski BBC. Proruski uporniki za prostovoljce iz tujine pravijo, da gre za sodobne mednarodne brigade v boju proti »fašizmu«, ki ga po njihovem mnenju pooseblja ukrajinska vlada, v kateri sodelujejo tudi skrajni desničarji. V Kijevu po drugi strani poteka razprava o smiselnosti ustanovitve ukrajinske različice tujske legije.

Neizpodbitno dejstvo je, da je največ borcev iz Rusije, pri čemer je vse težje razlikovati med borci, ki se bojujejo kot prostovoljci, in aktivnimi vojaki, ki naj bi bili v Ukrajini na tajnih misijah. Nobena skrivnost ni, da ruski državljani zasedajo najvišje položaje v proruskih uporniških silah. Najbolj znan med njimi je Igor Girkin - Strelkov, ki naj bi bil po poročanju več tujih medijev še do lani polkovnik ruske obveščevalne službe FSB, v kateri je vrsto let deloval tudi zdajšnji ruski predsednik Vladimir Putin. Na uporniški strani se borijo številni ruski vojaki z različnimi čini, pri čemer ni jasno, ali gre za plačance ali prostovoljce, še poroča BBC. Vodja upornikov Aleksander Zaharčenko je pred dnevi izjavil, da se na strani upornikov bori med 3000 in 4000 ruskih prostovoljcev. »V ruski vojski so številni, ki dopust raje preživijo med nami, brati, ki se borimo za svojo svobodo, kot pa na plaži,« je dejal Zaharčenko.

Poleg veliko Rusov po poročanju francoskih medijev v ukrajinskem sporu sodeluje okoli 20 Francozov, ki se prav tako borijo na obeh straneh. Štirje, med njimi dva nekdanja vojaka, so odšli v Doneck, kjer se borijo za proruske separatiste. Eden izmed njih je Nikola Perović, francoski državljan srbskih korenin. Znano je tudi, da se na proruski strani bori več deset Srbov, ki sta jih v vojno pritegnila občutek solidarnosti z ruskimi pravoslavci in sovraštvo do zveze Nato, ki naj bi ji bila blizu vlada v Kijevu. Srbski strokovnjak za varnostna vprašanja Zoran Dragišić sicer pravi, da gre predvsem za plačance, ki se borijo na obeh straneh. A veliko več prahu je dvignil zapis BBC-ja, da v ukrajinskih spopadih sodelujejo tudi Slovenci, ni pa točno znano, ali na proruski ali kijevski strani. Je pa to vsekakor presenečenje, saj je bilo do še pred kratkim mogoče slišati, da je verjetnost, da bodo v ukrajinskem sporu sodelovali tudi Slovenci, izredno majhna.

Na čigavi strani naj bi se bojevali borci iz Slovenije, ni znano.

Vojna se medtem nadaljuje, mednarodni pozivi k miru in pogovorom med sprtima stranema so kot že velikokrat pred tem naleteli na gluha ušesa. Srditi boji so včeraj potekali za letališče v mestu Lugansk, ukrajinska vojska naj bi se spopadla z rusko tankovsko divizijo. »Proti Ukrajini je bil sprožen neposreden in odkrit napad sosednje države. To je stanje na območju spopadov temeljito spremenilo,« je včeraj dopoldne izjavil ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Po nekajurnem spopadu so se bili ukrajinski vojaki zaradi topovskega obstreljevanja prisiljeni umakniti z območja, kar je nov hud udarec za Kijev. Evropska unija medtem grozi Moskvi z novimi sankcijami, a kaj ko se evropske države ne morejo poenotiti glede tega, ali so sankcije res najbolj učinkovita metoda za razrešitev krize. Sankcije lahko namreč izredno negativno vplivajo na evropsko gospodarstvo.