V Mariboru so se jeseni 2012 začeli protesti, uperjeni proti takratnemu županu Francu Kanglerju, povod pa je bil projekt merilnikov hitrosti v prometu, ki ga je občina začela izvajati s podjetjem Iskra Sistemi. Protesti niso le odnesli Kanglerja, ampak so se razširili po vsej Sloveniji. Kljub očitkom o korupciji pa naj bi Kangler razmišljal o županskem stolčku.
Mediaspeed
Slovenija je res ena čudna dežela, sploh če na razmere pogledamo z vidika moralne in etične integritete naših politikov. Razne afere in sumi o podkupovanju so tako rekoč vsakodnevna stvar, ki pa politikom, tako državnim kot lokalnim, ne pridejo do živega. Zato toliko bolj presenečajo govorice, ki so se začele širiti po Mariboru, da naj bi Franc Kangler vnovič kandidiral za župana, pa čeprav sam pravi, da uradno o kandidaturi ne razmišlja, ker ga je »strah živeti v tej državi«.
Mediaspeed, Arhiv Svet24
Pa vendar je Franc Kangler eden najbolj izkušenih slovenskih politikov. Kar tri mandate je bil poslanec v državnem zboru, nato pa tudi župan drugega največjega slovenskega mesta. Ko se je zavihtel na mesto mariborskega župana, je imel Kangler velikopotezne načrte. Obuditi je želel obubožano lokalno gospodarstvo, ki so ga pretresali stečaji nekdaj pomembnih podjetij, a kmalu so na plano začele prihajati informacije o domnevno nečednih poslih in župan Kangler si je prislužil prve kazenske ovadbe. Maribor je tekom njegovega mandata postal kulturna prestolnica Evrope, projekt mu je kljub velikim težavam le uspelo izpeljati, zataknilo pa se je pri organizaciji Univerzijade, ki bi jo Maribor moral gostiti leta 2013, a je ni. Zaradi spornih poslov okoli organizacije Univerzijade si je celo prislužil kazenske ovadbe, ki pa jih je tožilstvo zavrnilo. Nato je prišla jesen 2012. Mariborčani so, vse bolj razočarani nad delovanjem njihovega župana, raznimi aferami in spornimi zaposlitvami javno-zasebnega partnerstva okoli novih mestnih radarjev, odšli na ulice. Množični protesti so Kanglerja prisilili k odstopu, protikorupcijska komisija pa se je lotila pregleda za mnoge spornega posla. Veliko prahu med Kanglerjevim županovanjem je dvignila tudi dodelitev občinskega stanovanja znani numerologinji Karin Ježovita. Okrajno sodišče je Kanglerja obsodilo na sedem mesecev zapora, saj je ocenilo, da je izrabil svoj položaj. V začetku avgusta pa je nato vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Predsednik Županove liste Željko Vogrin (še) ne izključuje kandidature Franca Kanglerja.
Kangler se je nato umaknil iz javnega življenja, a je pred časom ustanovil novo Županovo listo. V luči afere okoli »Kanglerjevih ljudi« v mestni upravi pa zdaj njegovi člani namigujejo na možnost Kanglerjeve vrnitve v lokalno politiko.
Tako sta se predsednik Županove liste Željko Vogrin in član Kluba svetnikov Županove liste Milan Mikl v sredo pred glavnim vhodom v Mestno občino Maribor odzvala na vsebino podatkov, ki jih je aktualni župan Andrej Fištravec posredoval v javnost v zvezi s podjemnimi pogodbami.
Glede trditev mestne uprave, da se je Fištravec za podjemne pogodbe odločil zato, ker v nasprotju s Kanglerjem ljudi v javni upravi ni želel zaposlovati redno, je nekdanji podžupan dejal, da so imeli »Kanglerjevi ljudje«, ki jih je pripeljal z ministrstev, določeno odgovornost, zaposleni pa so bili na podlagi sistemizacije. »Od leta 2006 do leta 2012 sta bili v kabinetu župana sklenjeni le dve podjemni pogodbi,« poudarja Mikl. Sicer pa stranka Županova lista na prihajajočih lokalnih volitvah za zdaj ne izključuje možnosti, da bi se za županski stolček ponovno odločil nekdanji župan Kangler. »Doslej sem edini evidentirani kandidat stranke jaz, a je kandidacijski postopek, o katerem bo svet stranke odločal 9. septembra, še odprt. Franc Kangler se bo za kandidaturo odločil sam, bi pa v vsakem primeru bili veseli, če bo tako,« je poudaril Vogrin.
