Če bi po Sloveniji iskali odprto rano, ki bi najbolje ponazorila prihod krize leta 2008, bi na prvem mestu zagotovo pristale Stožice. Megalomanski projekt, ki naj bi potešil velike želje Ljubljančanov po novem stadionu in hkrati prinesel zaslužek investitorjem, je uspel le napol. Slovenija, njeno glavno mesto in župan se lahko pohvalijo s športno dvorano in stadionom, investitorji z več kot sto milijonov evrov vredno luknjo in betonsko gmoto, ki grdo kazi okolico.
Zanimanje za nakup kažejo predvsem vlagatelji iz Rusije in Kitajske.
Vsa dela na objektu so se ustavila pred štirimi leti, ko so se od krize upehane in od tajkunov izčrpane banke odločile, da podjetju Grep ne odobrijo novega posojila. Lastniki so se takrat odločili, da poiščejo novega investitorja, a takega junaka, ki bi vrgel denar v stoženjsko luknjo, niso našli. Medtem bančne obresti rastejo, dolg je vedno večji in upanja je vedno manj. Upniki, ki so zaradi nedokončanih del ostali brez plačila za svoje delo, čakajo na odločitev sodišča, prisilno poravnavo ali stečaj. Ne ena ne druga možnost v resnici ne prinaša veliko upanja, da bi bili dolgovi, ki trenutno po pisanju časnika Finance znašajo kar 185 milijonov evrov, v celoti poplačani.
Kakšna je torej usoda propadle investicije?
Na sodišču so že prejeli stečajni predlog za podjetje Grep, ki ga je vložilo podjetje Primorje, d. d., v stečaju. A si je Grep, ki ga vodi Oktavijan Aram, uspel izboriti 60-dnevni odlog. V tem času bodo poskušali prepričati upnike, da je prisilna poravnava zanje boljša možnost. Če bi se upniki, v večini banke, odločili za zadnjo možnost, bi to skoraj zagotovo pomenilo, da bi se morali od velikega dela vloženih sredstev posloviti. Poleg tega bi Grep moral poiskati novega investitorja, ki bi zagotovil denar za dokončanje projekta. Aram je za časnik Finance zatrdil, da zanimanje je in da si je v času, odkar on vodi podjetje, objekt ogledalo že šest potencialnih investitorjev. Zanimanje se je povečalo predvsem zaradi dejstva, da so banke 60 milijonov terjatev do investitorjev prenesle na slabo banko oziroma DUTB, kar je bil signal za vlagatelje, da bo cena, po kateri se bo objekt prodajal, ugodna oziroma nižja, kot znašajo dolgovi Grepa.
Slovenija, njeno glavno mesto in župan se lahko pohvalijo s športno dvorano in stadionom, investitorji z več kot sto milijonov evrov vredno luknjo in betonsko gmoto, ki grdo kazi okolico.
A vprašanje je, zakaj bi nekdo vlagal v nasedlo podjetje, če lahko počaka še nekaj mesecev, da slovenski lastniki končajo v stečaju, in nato objekt kupi v stečajnem postopku oziroma na dražbi. Glede na izkušnje iz dosedanjih poskusov prodaje nepremičnin nasedlih investitorjev in gradbincev bo cena zanj tako veliko ugodnejša. Tudi solastnik Grepa Zlatko Sraka se zaveda, kako težko je danes v promet spraviti nasedli gradbeni projekt. V izjavi za časnik Dnevnik je dejal: »Od vseh gradbenih podjetij, ki so bankrotirala, skoraj nobenemu v stečajnem postopku ni uspelo prodati nepremičnin.«
Na žalost obstaja tudi tretja možnost, in to je, da človeka z malho, polno denarja, ki bo poskrbel za dokončanje nasedle naložbe, preprosto ne bo. Vse bo odvisno od bank in stečajnega upravitelja ter cene, po kateri bodo Stožice želeli prodati. Kakorkoli že, jasno je, da med rešitelji ne bo Zorana Jankovića, ki je celoten projekt napeljal, nato pa se od njega distanciral in reševanje težav prepustil drugim.
