Skupna letna proizvodnja zelenjave v Sloveniji znaša od 35.000 do 40.000 ton, trenutne ocene pa kažejo, da bo proizvodnja višja, vendar je končni pridelek še težko napovedati. Od povprečne letne proizvodnje zadruge v Sloveniji odkupijo okoli 7000 ton zelenjave, od tega okoli polovico KZ Krka.
Kot trenutno ocenjuje Vončina, bodo letos verjetno presegli 4000 ton odkupa, bo pa iztržek nižji zaradi nižjih cen. Ob tem upa, da zaradi tega ne bodo izgubili kakšnega proizvajalca, ki si seveda želi odprodati ves pridelek in vse dobiti ustrezno plačano.
Kot je ob robu minulega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni povedal prvi mož KZ Krka, je cena letos pri nekaterih kulturah padla celo več kot za tretjino, denimo pri mladem krompirju za do 50 odstotkov. Vendar pa se glede na velik letošnji pridelek cene zelenjave nekako kompenzirajo, a ne vedno, pravi Vončina in dodaja, da pa so zaskrbljujoče pri specialnih proizvodih. "Če se je nekdo preveč specializiral, bo letos težko preživel," pravi Vončina in pojasnjuje, da trenutno beležijo težave pri prodaji kumar in solatnih bučk, kjer prihaja do tržnih viškov.
Vončina omenjenih viškov pridelave zelenjave še ne pripisuje vplivu ruskega embarga na uvoz zelenjave in druge hrane, se pa pridelovalci zelenjave bojijo, da bo "ta pljusk" prišel tudi v slovenski prostor. Ob tem je ponovil, da je letošnja sezona posebna, saj je povsod nekaj tržnih viškov.
Po njegovih podatkih tudi hrvaški proizvajalci ne morejo vsega prodati, podobne težave imajo Srbija, Španija in Nizozemska. "Če vse to sovpade še z embargom, potem se bojim, da bodo cene res šle na dno. To pa je skrb zbujajoče," je dejal Vončina, ki upa na kompromisno rešitev in sprostitev uvoza v Rusijo.
Slovenija pri oskrbi z zelenjavo ni samooskrbna in jo torej uvaža. In prav v tem je težava, ker od vsepovsod prihaja zelenjava v Slovenijo, morda tudi dvomljive kakovosti, zagotovo pa industrijsko pridelana, vse skupaj pa vpliva na ceno.
Po prepričanju Vončine je v Sloveniji pridelana zelenjava iz poljske proizvodnje boljše kakovosti, z večjo hranilno vrednostjo. Slovenska zelenjava je pridelana ob bistveno večjih omejitvah pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in gnojil ter zaradi vsega skupaj dražja. Posledično na globalnem trgu ne more konkurirati s ceno, lahko pa s kakovostjo, je prepričan Vončina.
Priložnosti slovenske zelenjave vidi v osveščanju domačega potrošnika ter prodoru uporabe v javne zavode, kjer pa je "na žalost še vedno prva pozicija nizka cena". Možnost močnejšega nastopa na trgu za pridelovalce zelenjave predstavlja povezovanje v organizacije proizvajalcev, kot to predvideva evropska zakonodaja, a v Sloveniji to še ni zaživelo.
O organizacijah proizvajalcev so govorili tudi na posebni okrogli mizi v okviru sejma v Gornji Radgoni. Vončina je med drugim poudaril, da je prednost organizacij proizvajalcev enotno načrtovanje proizvodnje, združevanje ponudbe na trgu in s tem močnejši nastop, izogibanje odklonom na tržišču, uravnavanje kriz, organizacije proizvajalcev pa lahko prispevajo tudi k večji samooskrbi.
