Specialistka za področje hmeljarstva Irena Friškovec je za STA povedala, da se hmeljarji v teh dneh individualno odločajo za obiranje sorte savinjski golding, ki je ponekod že dosegel tehnološko zrelost. Pred začetkom obiranja pa hmeljarjem svetuje, da ocenijo zdravstveno stanje rastlin zaradi morebitne prisotnosti okužbe s hmeljevo peronosporo in pršico. Hmeljišča s savinjskim goldingom se tudi letos po zrelosti zelo razlikujejo med seboj. Na peščenih lahkih tleh je tako golding že v tehnološki zrelosti, na težkih tleh pa bo v tehnološko zrelost prešel v teh dneh. Glede na vremensko napoved, ki predvideva še padavine, pa na omenjenem inštitutu ocenjujejo, da bo trend zorenja storžkov počasi napredoval. Prehod sorte aurora v tehnološko zrelost pa strokovnjaki ne pričakujejo pred 25. avgustom, med obiranjem te sorte in goldinga pa priporočajo prekinitev obiranja.
Vzorci storžkov v analizo na inštitut
Inštitut sicer opozarja, da na začetek tehnološke zrelosti hmelja vplivajo starost nasada, vrsta tla in izvedeni tehnološki ukrepi. Strokovnjaki z inštituta pa hmeljarjem priporočajo, da pred začetkom obiranja prinesejo vzorce storžkov v analizo na inštitut. Letošnja letina naj bi bila povprečna, lani pa so hmeljarji pridelali le slabih 1300 ton hmelja. V Sloveniji hmelj prideluje 136 hmeljarjev na skupno 1785 hektarjih površin. Od tega je 1296 hektarjev aktivnih nasadov hmelja, 489 hektarjev pa je v premeni. Hmeljarske kmetije v povprečju obdelujejo 13,12 hektarja hmeljišč na kmetijo. Po oceni Friškovčeve se hmeljske površine zadnji dve leti ne zmanjšujejo več oz. se zaradi spremenjenih tržnih razmer celo povečujejo.
