Novice Svet24

Gensko spremenjeni organizmi (GSO) že kar nekaj let, če ne že desetletij, strašijo svetovno javnost in burijo duhove zagovornikov in nasprotnikov te genske tehnologije. Najprej je treba razčistiti pojem GSO: izraz se uporablja za žive organizme (rastline, živali, mikroorganizme), katerih genska struktura je bila spremenjena z vgraditvijo gena, ki izraža želeno lastnost. Gensko spremenjeni organizmi so bili spremenjeni v laboratorijih s sodobnimi metodami biološkega genetskega inženiringa, ne pa z izmenjavo genov po naravni poti. Namen spremenjenih organizmov je v prvi vrsti zvišanje želenih lastnosti: odpornost proti škodljivcem, povečanje odpornosti na herbicide, izboljšanje prehranske sestave, povečanje odpornosti proti mrazu, mrčesu …

Največkrat je tako GSO sinonim za žita, koruzo, sojo, paradižnik in oljno ogrščico. Podporniki genskega inženiringa ob tem trdijo, da se z uvedbo GSO v prehransko verigo odpravlja lakota in tako dobimo dovolj veliko količino hrane. Pa je res tako? So gensko spremenjeni organizmi res tako nedolžni, kot trdijo njihovi podporniki, ali pa gre spet samo za korist velikih multinacionalk, kot je na primer Monsanto? Debat je bilo mnogo in po vseh teh letih se še vedno krešejo mnenja zagovornikov in podpornikov uporabe GSO. So primeri, ko so velike multinacionalke, kakršna je Monsanto, povsem uničile majhne konvencionalne kmete v že tako revnih državah.

Zato toliko bolj bode v oči odločitev slovenske vlade, ki je iz dokumenta Program razvoja podeželja Republike Slovenije (RS) za obdobje 2014–2020 črtala zahtevo o prepovedi setve gensko spremenjenih (GS) rastlin.

V tiskani izdaji Svet24 pa več o tem, kaj to pomeni za Slovenijo in njeno kmetijstvo.