Novice Svet24

Poslanci so danes več ur razpravljali, ali Janši lahko preneha mandat, saj 9. člen zakona o poslancih določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, razen če DZ sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo. Vprašanje se vrti predvsem okoli tega, ali to velja tudi za poslanca, ki je bil obsojen pred izvolitvijo.
Parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS) je sicer v svojem mnenju ocenila, da bi bilo prenehanje poslanskega mandata Janši na podlagi zakona o poslancih lahko ustavno sporno. Ker so pravna mnenja o tem deljena, pa je med razpravo več članov MVK izrazilo željo, da bi poleg mnenja zakonodajno-pravne službe pridobili dodatna pravna mnenja. Predsednik MVK Mitja Horvat je take predloge tudi dal na glasovanje.
Kot izhaja iz sprejetih sklepov, bo MVK prosila za mnenje o prenehanju mandata poslanca glede ustavno spornih vprašanj, ki so bila izražena danes v razpravi. Prav tako bo vsaka poslanska skupina, ki sodeluje pri delu MVK, v posebno strokovno skupino imenovala po enega strokovnjaka. Ta skupina pravnikov pa naj v čim krajšem času oblikuje stališče glede prenehanja mandata poslanca.
Matjaž Hanžek iz ZL je predlagal tudi glasovanje o tem, da je Janši mandat prenehal, a s predlogom, da se o tem odloča danes, ni uspel. Proti je glasovalo 14 članov MVK, za pa eden. Hanžek se je sicer pri glasovanju o pridobitvi dodatnih pravnih mnenj vzdržal. "Kadar želiš nekaj zavlačevati, ustanoviš komisijo in začneš popravljati zakone", je dejal po seji in dodal, da z dodatnimi mnenji pravnikov ne bo nič drugače.
Proti je glasoval poslanec NSi Matej Tonin, saj meni, da komisija ne bo rešila ničesar in bo le očitek, da gre za politično ustanovljeno komisijo.
Hanžek je v razpravi poudaril, da se mnenje ZPS konča z dvomom, da bi odvzem mandata lahko bil ustavno sporen. Takih mnenj je mnogo, je povedal, tudi sami so zaprosili za pravno mnenje, ki da jih je bolj prepričalo kot pa mnenje zakonodajno-pravne službe. In četudi bi ustavno sodišče odločitev razveljavilo, na pozive SDS, da v tem primeru tisti, ki so glasovali za odvzem mandata, odstopijo, Hanžek ne pristaja.
Poslanec SDS Andreju Šircelj je nadaljeval, da se ugled državnega zbora zagotovi na podlagi prava in zakonov, ki jih sprejema DZ. Mnenje ZPS gre po njegovem v korist tega, da se Janši mandata ne odvzame. Zato si sam ob opozorilu ZPS, da je odvzem lahko ustavno sporen, ne bi upal sprejeti neke odločitve, ki bi lahko pomenila precedens v DZ. Dodal je, da poslanci lahko spremenijo zakonodajo, če jim ni všeč.
Sprememba zakonodaje na tem področju pa se očitno tudi obeta, da se bodo za to zavzeli, so napovedali v SMC.
Poslanec SDS Franc Breznik pa je omenil primer poslanca Petra Vilfana (ZaAB), ki je v prejšnjem mandatu po povzročitvi prometne nesreče odstopil, zdaj pa je ponovno izvoljen in funkcijo opravlja. Po mnenju Breznika so bili volivci seznanjeni z vsemi dejstvi, pa so kljub temu poslancu zaupali nov mandat.
Kot pravi, je ljudstvo na volitvah zanikalo sodbo Janezu Janši, zato bi bilo prenehanje mandata Janši nevaren precednes. Če bi do tega prišlo, je Breznik prepričan, da bi ustavno sodišče to odločitev zavrnilo.
Igor Zorčič iz SMC pa je menil, da volilna pravnica ni tako absolutna, saj potemtakem nekdo, ki je bil izvoljen za poslanca, ne bi mogel postati član vlade. Po besedah Janija Möderndorferja (ZaAB) je treba razčistiti to, kar večini državljanom ni jasno; zakaj je zapornik lahko poslanec.
Da ZPS ni odgovorila na vsa relevantna vprašanja, je opozoril Horvat. Zakon o poslancih po njegovem ne ureja samo vprašanja glede poslancev, ki imajo potrjen mandat, ampak volitve. Janša in SDS sta vedela, kaj določa zakon o poslancih in kakšne so posledice, "pa o tem vprašanju ni razmišljal nihče". Zato se Horvat ne strinja s tem, da volitve, ki potekajo po obsodbi, brišejo pravne posledice obsodbe.