Židan je pojasnil, da so vsi trije kandidati dali soglasje. Po njegovih besedah je bilo na razpolago nekaj slabih možnosti, ocena SD pa je bila, da je med njimi to manj slaba možnost. 
Minister za notranje zadeve v odhodu Gregor Virant se s predlogom liste kandidatov ni strinjal in je sejo predčasno zapustil. Je pa Židan poudaril, da je za predlog glasoval minister za infrastrukturo iz vrst DL Samo Omerzel. 
Odločal bo Juncker
Končna odločitev o tem, kdo s seznama bo na koncu član nove Evropske komisije iz Slovenije, bo tako v rokah njenega novega predsednika Jean-Clauda Junckerja. Kot je pojasnila njegova tiskovna predstavnica Natasha Bertaud, imen in razdelitve resorjev ne bodo uradno objavili, dokler ne bo seznam dokončno pripravljen, kar pa bo šele po odločitvi o visokem zunanjepolitičnem položaju, ki se pričakuje 30. avgusta. Opozorila je, da bo Juncker vztrajal pri zadostnem številu žensk v svoji komisarski ekipi. Če med predlaganimi kandidati ne bo dovolj žensk, lahko to privede tudi do zamud pri oblikovanju nove komisije, je dejala. Tudi Evropski parlament je napovedal, da nove komisarske ekipe ne bo potrdil, če ne bo v njej vsaj toliko žensk kot v sedanji, torej devet. Tudi sedanje evropske komisarke so pred časom Junckerja pozvale, naj zagotovi, da bo v imel v svoji ekipi vsaj deset žensk.
Premalo ženskih kandidatk
Doslej je med predlaganimi imeni premalo žensk. Ženske so po neuradnih navedbah predlagale le tri članice: Češka Vero Jourovo, Bolgarija Kristalino Georgievo in Švedska Cecilio Malmström. Članice so tako pod pritiskom, naj predlagajo ženske, sploh tiste, ki svojih predlogov še niso posredovale v Bruselj. Nekatere članice naj bi predlagale več imen, a koliko in katere ni znano. V Bruslju so vseskozi izpostavljali, da lahko članice predlagajo več kandidatov ali kandidatk, kot je to storil Juncker v času oblikovanja ekipe Romana Prodija, ko je bil še luksemburški premier, in končno izbiro prepustijo predsedniku komisije. Kot je v sredo poročala STA na podlagi zanesljivega in verodostojnega tujega diplomatskega vira v Bruslju, bi Juncker želel kot komisarsko kandidatko Bratuškovo, ker je ženska in kot premierka izkušena političarka. Bratuškova bi v novi komisiji dobila podpredsedniški položaj, so v sredo še dejali viri. Zaradi procesa izbire komisarskih kandidatov so bili sicer bolj ali manj razočarani vsi Evropski poslanci. Večinoma so izrazili obžalovanje, ker slovenska politika ni bila zmožna izbrati enega samega kandidata oz. kandidatke. Predvsem člani Evropske ljudske stranke (EPP) menijo, da bi morali imeti glas pri tem tudi oni. Lojze Peterle (NSi/EPP) tako obžaluje, da vlada ni predlagala niti enega kandidata politične opcije, ki je zmagala na evropskih volitvah, s čimer bi po njegovem mnenju prispevala k večji demokratični legitimnosti našega komisarja. Franc Bogovič (SLS/EPP) pa je menil, da je bil postopek izbire komisarskega kandidata očitno pod vplivom oblikovanja vladne koalicije. Akterji, ki so sedaj vso energijo vlagali v postopek iskanja komisarja, naj zdaj čim prej sestavijo vladno koalicijo, se je zavzel. Podobno razočarani so se odzvali tudi Ivo Vajgl, Igor Šoltes in Milan Zver. Boljše volje je le Fajonova, ki je postala kandidatka, čeprav tudi zanjo to, da Slovenija v Bruselj pošilja seznam, "ni optimalno". Je pa izrazila pričakovanje, da bo Juncker pri izbiri razsojal tudi na podlagi izkušenj iz evropske politike. Nekdanja dopisnica nacionalne radiotelevizije iz Bruslja je spomnila, da ima že več kot 13-letne izkušnje iz spremljanja evropske politike. "Institucije mi niso nove, prav tako ne delo v Bruslju in če se bo nova Evropska komisija tako odločila, bom to skušala prevzeti z vso odgovornostjo," je dejala za STA. Predsednica NSi Ljudmila Novak ocenjuje, da je šlo pri iskanju komisarskega kandidata tudi za politično trgovino. Hkrati pa priznava, da ima Bratuškova zaradi položaja premierke več možnosti kot Fajonova. Novakova sicer verjame, da želi imeti Juncker kakšno žensko kandidatko iz Slovenije, vendar na ta način, kot se je sedaj "to dogajalo, je malo smešno ali neverodostojno". Želela bi, da bi Slovenija poslala tretjo kandidatko, izbrano na podlagi konsenza z bodočim mandatarjem in tudi članicami Evropske ljudske stranke v Sloveniji. Po ocenah predsednice NSi obstaja možnost, da bi nova vlada lahko odpoklicala kandidatko za komisarko, če bi to bila Bratuškova. A je po njenih besedah ta možnost manj dobra, ker lahko izpademo kot neresni in nekredibilni. Že pred odločitvijo na vladi so postopek izbire kandidata za komisarja komentirali tudi v SDS. Podpredsednik stranke Zvonko Černač je preigravanja označil za "politično igračkanje", pri katerem niso v ospredju interesi države, pač pa osebni interesi zaradi dobro plačane službe. Edina referenca Bratuškove v tem primeru pa je po Černačevem mnenju v tem, da je ženska. V združeni levici se o listi kandidatov za evropskega komisarja niso pogovarjali, je za STA povedal Matjaž Hanžek in dodal, da se tudi sam v to ne namerava vpletati.
