Sodnik Robert Owen je ob tem poudaril pomen dejstva, da bo imel dostop do tajnih dokazov, že na podlagi vladnih dokumentov v zvezi z zadevo pa trdi, da se mora Rusija zagovarjati v primeru Litvinenkove smrti.
"Najpomembnejše pri preiskavi bo, da mi bo omogočila vpogled v tajne dokaze in da bom lahko vodil zaslišanja za zaprtimi vrati," je dejal Owen. Napovedal je, da bo 5. septembra proceduralno zaslišanje, prava zaslišanja pa se ne bodo začela pred januarjem prihodnje leto. Preiskava naj bi se zaključila do konca prihodnjega leta.
Britanska notranja ministrica Theresa May je pred dnevi ob napovedi javne preiskave izrazila upanje, da bo ta prinesla "nekaj utehe" Litvinenkovi vdovi Marini. Litvinenkova smrt namreč po osmih letih še vedno buri duhove.
Litvinenko, nekdanji vohun sovjetske tajne služne KGB in njene ruske naslednice FSB, kasneje pa kritik Kremlja z azilom na Otoku, je umrl leta 2006 zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem 210. Strup je zaužil med pitjem čaja v londonskem hotelu Millennium. Ko je umiral v bolnišnici v britanski prestolnici, je Rusijo obtožil, da je naročila njegov umor.
Javno preiskavo v Veliki Britaniji odredi vlada, če odloči, da je dodatna osvetlitev nečesa v interesu javnosti. Preiskava je v veliko večji meri odprta za javnost kot "običajna" kazenska preiskava. Zaključke preiskave, pri katerih gre ponavadi za priporočila določenih izboljšav, na koncu prejme vlade in jih nato objavi.
V okviru javne preiskave bodo britanski preiskovalci načeloma imeli dostop tudi do tajnih vladnih dokumentov in bodo lahko bolje raziskali, ali je za umorom Litvinenka dejansko stala ruska država.
Britanska policija je sicer zaradi umora že zahtevala aretacijo ruskih državljanov Andreja Lugovoja in Dmitrija Kovtuna, a je Rusija njuno izročitev zavrnila.
Diplomatski odnosi med Veliko Britanijo in Rusijo so bili po smrti Litvinenka več let skorajda zamrznjeni, javna preiskava pa jih bo verjetno znova poslabšala.
