Avtoodpad Krakov iz Hudenj pri Škocjanu je pred kratkim praznoval dve desetletji delovanja, v njem pa delajo trije Benčinovi otroci – Gorazd, Jože in Blanka – ter še dva mehanika. Avtoodpad se je začel v domači garaži.
Kot pove oče Darko, je kmalu po osamosvojitveni vojni ostal brez službe, doma pa je občasno popravil kakšno vozilo. Tako se je na dvorišču znašel en avto, pa dva … Najprej je imel avtoodpad kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, od leta 1994 pa samostojno. Vseskozi ozaveščajo ljudi, da je vozilo nevaren odpadek.
A kar 90 odstotkov izrabljenih vozil se v Sloveniji izgubi v sivi ekonomiji. Iz prometa je letno odjavljenih okrog 60 tisoč vozil, v razgradnjo pa jih pride okrog 6 tisoč. Avtoodpad Krakov ima dovoljenje za razgradnjo dva tisoč vozil na leto, a razgradijo jih le za deset do dvanajst odstotkov svojih zmožnosti. 
»Izgublja država z davki, z manj delovnimi mesti, izgubljamo pa tudi vsi zaradi slabšega okolja. Vsega tega bi se lahko rešili, saj ustrezno zakonodajo imamo, a kaj ko se ne upošteva,« pravita Blanka in Gorazd. »Ogromno je zahtev, včasih je bilo vse bolj preprosto. Današnji časi so veliko manj prijazni do malega podjetnika,« ugotavlja Blanka, ki se spominja, kako je vstop Slovenije v Evropsko unijo prinesel nove predpise in je okoljsko ministrstvo začelo s strategijo, da se ukinejo vsi avtoodpadi po Sloveniji, delo pa prevzame le nekaj koncesionarjev. K sreči jim je uspelo to namero preprečiti. Evropska zakonodaja namreč zahteva, da se avto razgradi in uniči ter da se čim več stvari znova uporabi. In za to se bodo trudili še naprej.
