Samo rahlemu spancu se lahko zahvali Štefan Molnar iz Cogetincev v občini Cerkvenjak, da je v noči na torek pred ognjenimi zublji, ki so jim sicer popolnoma uničili gospodarsko poslopje, še pravočasno rešil svojo družino in se v spodnjicah odpravil rešit tisto, kar se je rešiti sploh dalo.
Bilo je okoli tretje ure ponoči, ko je območje Cogetincev zajelo hudo neurje z grmenjem. Na posestvu Molnarjevih, prav ob razglednem stolpu generala Rudolfa Maistra in v bližini pomurske avtoceste, je udarila še strela.
»K sreči je bila žena toliko prisebna, da je nemudoma poklicala gasilce, ki so ogenj pravočasno omejili, da ni zagorela še hiša,« s tresočim se glasom pove Molnar, ki se zaveda, da so pred njimi »peklenski dnevi«. Obrt ima odprto le njegova partnerica, sam je brezposeln in čaka na invalidsko upokojitev, imata tri šoloobvezne otroke. »Preden se bomo lahko lotili sanacije, nas čaka še veliko dela. Ker sami nimamo ustreznih strojev, da bi se tega lahko lotili, bomo morali najeti gradbeno podjetje. In že sem dobil predračun za odvoz odpadkov na deponijo. Najcenejši ponudnik je to pripravljen storiti za 9850 evrov. Kako bomo uspeli plačati, mi zdaj še ni jasno. Žena tega ne zasluži v treh letih. Kredita ne dobi, saj ima mesečni dohodek v višini 600 evrov,« pojasnjuje Molnar, ki ga bo pri sanaciji spremljala le ena misel, in sicer da bo čim več zapustil svojim otrokom.
Lea Kraner ni slišala ničesar, dokler je ni prebudil mož. »Takrat je bil požar že tako obsežen, da nismo več mogli rešiti ničesar. Škode je veliko. Uničeno je vse. Kmetijska mehanizacija, velike količine pribora in orodja ter opreme za gostinstvo, povsem novi štedilniki,« našteva Kranerjeva, ki jo je vendarle nekoliko razveselil podatek, da bodo lahko njeni otroci, ki jim je požar uničil tudi vsa kolesa, v kratkem prek zveze prijateljev mladine kljub tragediji prvič videli morje. Iz Osnovne šole Gornja Radgona so jo namreč poklicali, da so jim s pomočjo Rdečega križa zagotovili potreben denar, s katerim bodo lahko njeni otroci vseeno letovali na morju. In te novice, ki pa se je glede na stanje še niti ne zavedajo, so bili otroci nadvse veseli. Nataša, denimo, je dejala, da je po vsem tem, kar se jim je zgodilo, že pozabila, da bi lahko še letos videla morje, a so še dobri ljudje, ki so njej in bratoma omogočili, da se bodo »namočili v veliki vodi«. Sicer pa je Štefan Molnar hvaležen vsem sosedom in prijateljem, ki so jim v teh trenutkih ponudili pomoč, prav tako pa tudi gasilcem za hitro intervencijo, s katero so rešili tisto, kar se je rešiti še dalo.
Molnarjevi nadobudneži si med počitnicami, ko imajo navadno otroci največ časa za igro in zabavo, želijo, da bi se lahko spet vozili s kolesi. Oče Štefan poziva vse, ki imajo doma kolo in ga ne potrebujejo več, njegovim otrokom pa bi prišlo prav, da mu to sporočijo po telefonu 051 610 928.
