Veliki senat sodišča za človekove pravice je razsodil o tožbi treh v Nemčiji živečih varčevalcev iz BiH, ki so leta 2005 tožili BiH, Hrvaško, Srbijo, Slovenijo in Makedonijo zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici Ljubljanske banke v Sarajevu. Razsodil je, da je Slovenija tožnikom kršila pravico do varstva premoženja in učinkovitega pravnega sredstva. To pomeni, da bo morala Slovenija, ki jo je sodišče pripoznalo kot tisto, ki mora poravnati dolgove Ljubljanske banke, izplačati devizne vloge 160.000 bivših deviznih varčevalcev podružnice LB v Sarajevu ter 115.000 varčevalcev, ki so imeli devize shranjene pri podružnici LB Zagreb. Za kakšen znesek gre, ne upa ugibati nihče. Samo vlog naj bi bilo za okoli 250 milijonov evrov, ki pa jim bo treba dodati še obresti.
Sodišče je v svoji sodbi priporočilo obrestno mero v višini obrestne mere za odprto ponudbo mejnega posojila s pribitkom treh odstotnih točk. Za obdobja od leta 1991 do danes bodo tako veljale različne obrestne mere, ki naj bi se po poročanju financ gibale med 8,3 odstotka in 4,3 odstotka.
Tudi če bi Sloveniji uspelo zagotoviti najnižjo možno obrestno mero za ves čas, bi se znesek, ki ga dolgujemo varčevalcem BiH in Hrvaške, podvojil. Če bi uporabljali pri nas vsakokratno uradno veljavno zamudno obrestno mero, bi bil znesek še mnogo višji. Predvidevamo in upamo lahko, da bodo ljudje, ki bodo reševali godljo, ki so jo skuhale vse prejšnje vlade, uspela najti rešitev, v kateri bo upoštevano tudi načelo, da obresti ne smejo preseči glavnice. A tudi to načelo se v praksi pri nas uporablja šele od leta 2002.
Stranka Mira Cerarja se je na sodbo odzvala s sporočilom za javnost, v katerem je pozvala vlado Alenka Bratušek, naj takoj začne z reševanjem nastale situacije, da bodo Republika Slovenija in njeni pravni subjekti v določenih časovnih okvirjih spoštovali sodbo. Čeprav je za namen poplačila nekaj denarja že rezerviranega v skladu za nasledstvo, bo morala Slovenija spremeniti tudi proračun, da bo lahko zagotovila vsa potrebna sredstva.
Pričakovano zadovoljni so s sodbo v Zagrebu in Sarajevu, kjer menijo, da so končno dočakali pravično sodbo. »Po 23 letih, odkar se vleče problem starih deviznih vlog v LB, je končno enkrat za vselej rešeno vprašanje, kdo je odgovoren za kršitev pravic do premoženja, kdo je odgovoren za krajo prihrankov navadnih ljudi v BiH in na Hrvaškem,« je dejala Monika Mijić, predstavnica vlade BiH na sodišču v Strasbourgu.
Kljub izgubljeni sodbi pa je Slovenija uspela ohraniti zaupanje mednarodnih finančnih trgov, saj se zahtevani donos na naše obveznice ni zvišal, ampak v primerjavi z včerajšnjim dnem celo malo znižal.
»Učinki zagotovo niso takšni, da bi ogrozili finančno stabilnost sistema kot celote, je pa dejstvo, da zneski z vidika fiskalnega bremena niso zanemarljivi,« je ocenila viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Kot pravi, gre za pomembne zneske, zaradi katerih bo treba morda iskati dodatne rezerve.
Na Evropskem sodišču za človekove pravice naj bi bilo ta trenutek kar okoli 1850 tožb nekdanjih varčevalcev zoper Slovenijo, ki pa so jih sodniki zamrznili. A če Slovenija ne bo spoštovala odločbe sodišča, bodo odločali o vseh, kar bi za nas pomenilo spet znatno višje stroške.
