Slovenskim upokojencem odvzeli pokojnine

Tokratna zgodba je ena v vrsti tistih, ki dokazuje, da poslanci velikokrat ne vedo točno, kaj sprejemajo, ali pa jim je malo mar za usodo ljudi, ki jim jo z zakoni določajo. Še vedno namreč ni rešen način, s katerim bi si lahko upokojenci z najnižjimi pokojninami prislužili dodaten evro. V tem primeru jim v naši državi vzamejo pokojnine.

»Imela sem 355 evrov pokojnine, zdaj pa so mi še to vzeli.« S temi besedami je Ljudmila Pikelj začela pripovedovati svojo skoraj neverjetno zgodbo, ki pa še zdaleč ni edina v Sloveniji. Za isto mizo sta poleg nje sedela še dva gospoda, Stanislav Pavrič in Jože Praper s sicer nekoliko drugačno zgodbo, a s povsem istim zaključkom – odvzemom in celo vračilom pokojnin.

Gospa Ljudmila je svojo skrb vzbujajočo zgodbo nadaljevala takole: »Želela sem si nekaj dodatnega prislužiti, zato sem odprla s. p. Imela sem ga že prej, zato me ni bilo strah storiti tega koraka.« Odšla je na Ajpes, odprla dejavnost in pozneje dobila odločbo, koliko davkov mora plačevati davčni. »Mesečno sem si z delom tako dodatno prislužila okoli 200 evrov, toliko da sem lahko dostojno živela,« pripoveduje Pikljeva. A ob tem, ko je odprla svojo dodatno dejavnost, ji ni nihče od uradnikov, ne na Ajpesu ne na davčnem uradu, povedal, da ne more imeti hkrati statusa samostojnega podjetnika in prejemati še pokojnino, zato je sledil šok. »Najprej sem dobila odločbo za vstop v obvezno zavarovanje, ki pa ji je sledila odločba, da nimam pravice do pokojnine,« je povedala Ljudmila.

Tudi Stanislav Pavrič je zaradi slovenskih zakonov in uradnikov dobil grenak priokus. Vse življenje je posvetil energetiki in prav zaradi tega se je odločil za izgradnjo majhne sončne elektrarne na svoji hiši, ki zadošča za potrebe njegove družine. Zaradi visokega vložka letno pridela celo od 600 do 800 evrov izgube, za ta korak pa se je odločil izključno iz ekoloških razlogov. »Zavestno sem šel v to, čeprav sem vedel, da bo izguba,« pojasni Stanislav. »V to investicijo sem šel lani, marca letos pa sem dobil obvestilo o odvzemu pokojnine, in to za nazaj,« je nadaljeval Pavrič. »Moj mesečni prihodek od elektrarne je 50 evrov, torej 600 evrov letno, in zato bom moral vrniti pokojnine za približno 11 tisoč evrov,« je še povedal. Kot je še dodal, se je na odločbo pritožil, a so mu jo zavrnili, ponovna pritožba pa ni več mogoča. Elektrarno je naposled izključil in jo ima zdaj izključno za lastne potrebe.

11 tisoč evrov mora vrniti Stanislav Pavrič.

40 tisoč evrov mora vrniti Jože Praper.

290 naj bi bilo podobnih primerov.

Tudi Jože Praper ima skoraj identično zgodbo, kot nam jo je zaupal Pavrič. Ker je tudi on celo življenje delal v energetiki, je leta 2010 zgradil sončno elektrarno. »Vse, kar mi je od elektrarne na mesec ostalo, je bilo 100 evrov. Zdaj pa mi hočejo vzeti pokojnino za nazaj, in sicer od oktobra leta 2010, kar znese okoli 40 tisoč evrov. Dvajset let sem vodil razvoj elektrogospodarstva in premogovništva in zdaj imam to, za vse, kar sem naredil,« je pripovedoval svojo žalostno zgodbo.

Pavrič se je nato dotaknil še spornega zakona, o katerem je povedal: »Stroke v tem zakonu sploh ni. To je samo politika. V Avstriji za tako majhne elektrarne ni treba plačevati nikakršnih dajatev, ker je to doprinos posameznika državi in se s tem zmanjšujejo emisije ogljikovega dioksida. O tem sem se pogovarjal z ministrom Samom Omerzelom. Vprašal sem ga, kaj misli narediti na tem področju, pa je dejal, da s tem problemom ni seznanjen, čeprav ga je predsednik republike Borut Pahor zadolžil, da odgovori na to vprašanje njegovemu kabinetu in meni.«

gen-i, elektrika, električna-energija, sončna-elektrarna

Gospodarstvo

Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba

V iskanju pravice so se poleg pisma Pahorju obrnili še na ministrico za delo, družino in enake možnosti Anjo Kopač Mrak, ki pa se ji očitno težava, da nekomu odvzamejo pokojnino zaradi nekaj dodatno prisluženih evrov, ni zdela dovolj velika, da bi se z njo ukvarjala. Odgovorila je namreč takole: »Glede na dejstvo, da vlada opravlja le tekoče posle, sprememb zakonodaje ne pripravljamo.«

Bistvo težave je torej v tem, da si nekdo, ki nima dovolj visoke pokojnine, ne more prislužiti nekaj dodatnih evrov, da bi lahko dostojno živel, saj ga takoj obravnavajo kot zaposleno osebo, in tako delno ali pa v celoti izgubi pravico do prejemanja pokojnine. Pavrič se je o spornem zakonu pogovarjal tudi s pravnikom Rajkom Pirnatom, ki mu je dejal: »Zakon je sprejet in pravico vam imajo vzeti pokojnino. Samo pridite do ustavnega sodišča in bo zakon padel.« Vse tri pa je še dodatno razjezila izjava Karla Erjavca na enem izmed televizijskih soočenj pred volitvami, ko je dejal, da ne obstaja zakon, ki bi ljudem odvzel pravico do pokojnine. Vsi trije sogovorniki so se ob tem vprašali, kako je mogoče, da Erjavec tega ne ve, če pa se ves čas zavzema za upokojence, ki naj bi bili tudi večinsko volilno telo stranke DeSUS. A to, da tak zakon obstaja, tudi ni edina težava, pravijo Ljudmila, Stanislav in Jože. »Če bi nam nekdo še pravi čas povedal, da ne moremo hkrati opravljati neke dejavnosti in prejemati pokojnine, se v to sploh ne bi podali.« Pavrič je ob tem še dodal: »Jaz sem to rekel šefu Ajpesa v Celju, ki pa mi je odgovoril, da nam oni niso dolžni pojasnjevati zakonodaje.«

Besni so na laži Karla Erjavca.

Po neuradnih podatkih naj bi bilo podobnih primerov kar 290, od tega pa naj bi bilo takšnih, ki so že prejeli odločbe o delnem ali celotnem odvzemu pokojnin 59, vsaj toliko je torej tudi žalostnih zgodb, s katerim je marsikdo ostal brez svojega temeljnega dohodka, tistega, za katerega so plačevali vse življenje. Načrtujejo tudi skupinsko tožbo pod pokroviteljstvom gospodarskega združenja proti povzročiteljem tega stanja. Kot je še dejala Pikljeva, se ne počuti nič kriva, če je hodila od ene do druge ustanove, urejala vse v pravem času, sproti plačevala vse dajatve, ob tem pa ji o usodi, ki jo lahko doleti, ni nihče rekel niti besede. Žalostno. Očitno se nihče ne zaveda, da gre navsezadnje za preživetje.