Obvestilo redarstva nikoli ne vzbudi pozitivnih občutkov. Nepričakovani stroški so vse prej kot dobrodošli. Da bi se jim izognil, se je neznanec poglobil v slovensko ustavo.
V oči mu je padel 23. člen ustave, ki pravi: »Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom.«
»Vsi dozdajšnji postopki in odločitve Mestnega redarstva MU MOL so bili potrjeni tudi s sodbami Okrajnega sodišča v Ljubljani,« trdijo na ljubljanskem mestnem redarstvu.
Iz tega določila je neznanec razbral, da mu redarji, ker pač niso sodniki in za to nimajo potrebne izobrazbe, ne smejo izdajati kazni in odločb o prekrških. Zato je redarjem namenil sledeče besede: »Ker redarstvo spada v izvršilno vejo oblasti, me ne morete in ne smete kaznovati in ne smete nastopati kot prekrškovani organ, ker Ustava RS tega ne pozna.«
Poleg tega avtor zahteva, da mu morajo redarji, preden mu napišejo kazen, predložiti še: ateste, merilne liste, dokaze o usposobljenosti za ravnanje z merilnimi napravami ter pooblastila, na podlagi katerih redar ravna z merilno napravo.
Ker gre na prvi pogled za zelo logičen sklep, je marsikdo pomislil, da se bo na ta način rešil prometnih kazni. A ni tako. O tem, koliko resnice je v dopisu, smo vprašali ljubljansko mestno redarstvo, od koder so nam odgovorili:
»Prekrškovni postopki se vodijo v skladu z Zakonom o prekrških (ZP-1), kjer celotno osmo poglavje natančno določa sam postopek za prekrške prekrškovnega organa (t. i. hitri postopek), s tem pa tudi pristojnosti in pooblastila. Vsi dosedanji postopki, kakor tudi odločitve Mestnega redarstva MU MOL, so bile potrjene tudi s sodbami Okrajnega sodišča v Ljubljani, kar nesporno kaže na zakonitost našega dela, s tem pa tudi na brezpredmetnost navedb v posredovanem obvestilu.«
In kaj pravi osmo poglavje Zakona o prekrških? Da bi pisali kazni, vam sicer ni treba imeti pravne fakultete, pravosodnega izpita in sodniške funkcije, morate pa biti pooblaščena uradna oseba in imeti za vodenje postopka in izdajo plačilnega naloga najmanj peto stopnjo izobrazbe, za izdajo odločbe o prekršku pa najmanj sedmo stopnjo izobrazbe. Imeti morate tudi opravljen preizkus znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil po zakonu o prekrških in poznavanje predpisov, katerih izvrševanje nadzoruje.
Da »obvestilo redarstvu« stoji na majavih temeljih, je jasno vsem, ki znajo ločiti med kaznivim dejanjem in prekrškom, ter vsem, ki vedo, da kazni za prekrške v Sloveniji izrekajo tudi policisti, inšpektorji in cariniki. Tako po logiki iz »obvestila« tudi ti organi, ki prav tako spadajo v izvršilno vejo oblasti, ne bi smeli pisati kazni. Tako se je bolje redarjem izogniti s spoštovanjem zakonov kot pa z zanašanjem na »instant« pravne strokovnjake.
