Novice Svet24

Prvi mož Nove Ljubljanske banke (NLB) je zatrdil, da ima vsak državljan pravico imeti mnenje o Mercatorju in prodaji več kot polovice največjega slovenskega trgovca hrvaškemu Agrokorju. Ob tem je pojasnil, da kot bančnik tega mnenja javno ne izraža, ker banka sodeluje v postopku, sam pa se je iz tega postopka izločil.

"Mislim, da bi se morali enakega načela držati tudi politiki," je bil jasen. Pri tem je spomnil na "zelo jasne" zaveze, ki jih je v zameno za soglasje k državni pomoči za NLB decembra lani vlada dala Evropski komisiji.

Te zaveze pravijo, da se mora NLB umakniti iz nestrateških naložb in da bo država v banki izvajala korporativno upravljanje po najvišjih standardih in brez vtikanja v vodenje banke, je nadaljeval.

"Malo čudno je, da se pol leta pozneje odpira določene teme," je dejal Medja in se vprašal, zakaj potem sploh takšne zaveze Bruslju.

V odzivu na današnjo izjavo odhajajoče premierke Alenke Bratušek je Medja rekel, da kaj drugega, kot je zjutraj javnosti sporočila banka, ne more reči.

Medja se s premierko strinja, banka pa po njegovih zagotovilih že zdaj deluje z maksimalno možno skrbnostjo. Uprava je po njegovih besedah najprej odgovorna do banke in njenih rezultatov, kolikor je mogoče, pa pri tem upošteva tudi širše okolje.

Glede poročanja, da naj bi bilo na minuli seji vlade sproženo tudi vprašanje odgovornosti NLB in njega samega glede prodaje Mercatorja, je dejal, da je te informacije dobil samo prek medijev.

Spomnil je, da je menedžer, ki mora delati v dobro banke, nadzorniki pa ga lahko kadar koli prosijo za odstop ali odstavijo, če zastavljenih ciljev ne dosega. Medja tako nima nič proti javni razpravi o tem, kako uprava sledi ciljem.

Slovenski državni holding (SDH) je sicer na podlagi sklepa vlade banki poslal določena vprašanja v zvezi s postopkom prodaje Mercatorja. Ker so se ta zelo jasno dotikala tem, ki so poslovna skrivnost transakcije v teku in bi z njihovim razkritjem banka lahko naredila veliko škodo sami sebi, so v NLB po Medjevih navedbah konstruktivno in prijazno povedali, da določenih odgovorov ne morejo dati in jih tudi niso dali.

Dodal je, da je bilo v zvezi s transakcijo zelo veliko podatkov javno že objavljenih in v banki "z veseljem" pomagajo, če je treba te podatke zbrati na enem mestu. Ne morejo in ne bodo pa dajali podatkov, ki so vezani na poslovno skrivnost ali bančno tajnost, je podčrtal.

Skupščino so odložili, ker so po njegovih besedah ugotovili, da je pametno, da si vzamejo več časa za uskladitev dokumentov in sklepov. Izpostavil je uskladitev statuta banke z drugimi družbami, ki jih nadzira oz. upravlja SDH.

Časnik Finance je neuradno poročal, da naj bi bila skupščina zdaj sklicana za v petek. Medja tega ni mogel potrditi, ker datum še ni določen.

Predlogi sprememb statuta, ki na določenih področjih dajejo več pristojnosti upravi, so po njegovih besedah posledica dejstva, da je sedanji statut še iz časov, ko je država v lastništvu sobivala z belgijsko KBC. V osnovnem dokumentu banke je tako še kar nekaj določb, ki so obema delničarjema zagotavljale, da sta prek nadzornega sveta bdela nad določenimi stvarmi.

Te stvari so danes po njegovih pojasnilih za normalno delovanje nepotrebne, država pa se je tako ali tako zavezala, da bo vodenje banke sledilo najboljšim praksam korporativnega upravljanja.

V tej luči je smiselno določene stvari poenostaviti in jasno ločiti pristojnosti uprave in nadzornega sveta, da se ne prelivajo in mešajo, je sklenil Medja.