Janez Janša bo šel v zapor. To je postalo jasno v ponedeljek popoldne, ko so se v javnosti začeli pojavljati odlomki odločbe ustavnega sodišča in ločena mnenja sodnikov Jana Zobca, Mitje Deisingerja in Ernesta Petriča, ki so Janševo pritožbo podprli. Iz delov odločbe, ki so še vedno neuradni, a so kljub temu našli pot v javnost, je razvidno, da so odločbo zavrgli, ker Janša še ni izčrpal vseh pravnih sredstev, ki so mu na voljo, zatrjevane kršitve človekovih pravic pa niso izkazane s tisto stopnjo očitnosti, ki se zahteva, da bi ustavno sodišče lahko odločalo pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev.
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok: »Draga gospa Urška, v nesreči in krivici, ki je doletela vas, vašega moža in celo vašo družino, ne boste sami! Podpisniki tega odprtega pisma vam izražamo podporo in sporočamo, da vam stojimo ob strani.«
Poudariti je treba, da odločitev ustavnega sodišča ne pomeni, da je sodba brez napak in da Janši v sodnem postopku niso bile kratene pravice, ampak da se bo moral prvak SDS najprej obrniti na vrhovno sodišče, in če bo tudi to potrdilo sodbo, se bo lahko za zaščito svojih pravic obrnil na ustavno sodišče. Očitno je odvetnik Franci Matoz tako odločitev tudi pričakoval, saj je zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče oddal že pred dnevi. Kako hitro bo zahteva obravnavana, je težko napovedati, a da bi se odločili pred petkom, ni pričakovati.
Kot je razbrati iz delov odločbe, ki so dostopni javnosti, sodba, zaradi katere bo moral Janez Janša za dve leti za zapahe, le ni tako trdna, kot bi morala biti. S pismom se je na odločitev ustavnikov odzval ugledni pravni strokovnjak Matevž Krivic, čigar zapis objavljamo v celoti: Širša javnost se najbrž ne zaveda prave vsebine včerajšnje odločitve ustavnih sodnikov, ki pomeni, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo sodba Janši padla. Sam soglašam s sodnikoma Zobcem in Deisingerjem, da bi o tem moglo in moralo odločiti že ustavno sodišče, toda sedaj moramo spoštovati odločitev večine, da tudi pošiljanje voditelja opozicije v zapor tik pred volitvami ob tako sporni obsodbi ne opravičuje izjeme in da mora o zadevi najprej odločiti vrhovno sodišče.
To, česar javnost ne ve, tudi po 'zaslugi' strokovno slabo vodene Janševe obrambe, pa je, da se je šele v postopku pred ustavnim sodiščem odkrila tako huda, čeprav le najbolj veščim pravniškim očem vidna 'luknja' v Janševi obsodbi, da mora zdaj to samo še pred vrhovno sodišče – in sodba bo padla. Da bi vrhovni sodniki mogli (in sploh hoteli) iskati in najti strokovno sredstvo za zakrpanje prej omenjene 'luknje', je namreč skrajno malo verjetno. Tudi v odločbi ustavnega sodišča je zapisano pričakovanje, da bo vrhovno sodišče 'odgovorno opravilo svoje ustavne obveznosti in med njimi na prvem mestu zagotovilo spoštovanje človekovih pravic'. Ker gre pri tem tudi za pravice volilcev, tudi Janši nasprotujočih, ne le njegovih podpornikov, da niso zavedeni, bi vrhovno sodišče pred svojim vsebinskim odločanjem, torej takoj, nujno moralo zadržati izvršitev sporne sodbe.«
Eden od sodnikov, ki so izdali ločeno mnenje, Jan Zobec, je zapisal, da se v naši državi ne sme zgoditi, da bi bil kdorkoli obsojen za abstraktno storjeno dejanje. »Pri nas je človek lahko obsojen samo za svoje dejansko ravnanje. To je nekaj tako samoumevnega, da ni nobene potrebe, da bi se o tem vprašanju najprej izreklo vrhovno sodišče,« je še zapisal Zobec. Dodal je, da si ne more zatiskati oči pred dejstvom, da je pritožnik vodja največje opozicijske stranke, da so 13. 7. 2014 razpisane predčasne parlamentarne volitve in da bo odhod na prestajanje dvoletne zaporne kazni bistveno zaznamoval izid volitev.
Ernest Petrič je zapisal, da sodbi prvostopenjskega in višjega sodišča glede storitve kaznivega dejanja »sprejema obljube« ne vsebujeta dovolj prepričljivih dokazov, zato bi to lahko bil zadosten razlog, da bi ustavno sodišče izjemoma ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo.
Mitja Deisinger pa opozarja na nelogičnost sklepa o zavrženju Janševe pritožbe, v katerem piše, da je bila ustavna pritožba zavržena zato, ker je bila sicer izkazana zatrjevana kršitev človekovih pravic, vendar ne s tisto stopnjo očitnosti, ki je pogoj za izjemno predčasno odločanje, ob tem pa je še naštel, katere očitne kršitve ustave naj bi se s sodbo zgodile. Tako po njegovem mnenju opis kaznivega dejanja ne vsebuje znakov kaznivega dejanja, Janši naj ne bi bila omogočena učinkovita obramba, obrazložitev višjega sodišča naj bi bila arbitrarna, Janši pa naj bi bila tudi kršena pravica do izjave.
Glede na to, da je v letu 2013 vrhovno sodišče za rešitve zahteve za varstvo zakonitosti v kazenskih zadevah v letu 2013 v povprečju potrebovalo 4,3 meseca, bo rezultat volitev Janša skoraj zagotovo dočakal v zaporu.
Janša lahko vlada tudi iz zapora
Slovenski zakoni nikjer ne določajo, da predsednik vlade ne sme biti pravnomočno obsojen človek. Če bi SDS na volitvah dobila največ glasov, bi predsednik vlade lahko postal Janez Janša, čeprav bi bil v zaporu. Ustavni pravniki menijo, da se to zagotovo ne bo zgodilo, a kdo je tisti, ki to lahko prepreči?
V preteklih mesecih je bilo veliko govora o tem, ali lahko Janez Janša kljub temu, da bo rezultate predčasnih volitev po vsej verjetnosti dočakal za zapahi, postal predsednik vlade. In kaj kmalu je postalo jasno, da v Sloveniji ni predpisa, ki bi mu to izrecno prepovedoval.
Ustavni pravniki se zdaj spogledujejo in zatrjujejo, da zapisano sicer ni, a da je jasno, da se to ne more zgoditi. Rajko Pirnat je na POP TV izjavil, »da se razume samo po sebi, da predsednik ali član vlade ne sme biti pravnomočno obsojen ali celo zaprt ter da zakon o vladi pač ni napisan za obsojence.«
A zakon o vladi nikjer ne določa, kdo je lahko predsednik vlade. Po pregledu skupka pravnih predpisov so strokovnjaki ugotovili, da je predsednik vlade lahko vsak državljan Republike Slovenije z volilno pravico in opravilno sposobnostjo. Nekaznovanost torej ni pogoj.
Matevž Krivic, ustavni pravnik: »Širša javnost se najbrž ne zaveda prave vsebine včerajšnje odločitve ustavnih sodnikov, ki pomeni, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo sodba Janši padla.«
Pravni strokovnjaki tudi trdijo, da posla predsednika vlade Janša ne bi mogel opravljati zaradi »zadržanosti«. A znano je, da je zapornikom, katerih kazen je krajša kot 36 mesecev, omogočeno opravljanje dela na njihovem delovnem mestu, poleg tega zakon o vladi določa: »Predsednik vlade lahko določi ministra, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti.« Janša bi tako lahko enega od ministrov določil za svojega namestnika in tako rešil tudi to zagato.
Odloči lahko Pahor
Edini, ki danes lahko reši to pravno dilemo, je predsednik Slovenije Borut Pahor, saj je on tisti, ki bo mandat za sestavo vlade podelil. Že zdaj bi se lahko izrekel, ali je pravnomočna obsodba zanj ovira pri imenovanju mandatarja. Če ni, potem bo Janša lahko predsednik vlade tudi med prestajanjem kazni, če je, potem Janši ne bo podelil mandata, tudi če bo na volitvah dobil večino. Stvar je zelo preprosta.
Malce večje pravne dileme pa nastanejo pri namenu Janeza Janše, da kandidira na listi SDS za poslanca v državnem zboru. Kandidature mu nihče ne more preprečiti, a vprašanje je, kako bodo pristojni organi interpretirali zakonsko določilo zakona o poslancih, da poslanec izgubi mandat, če je obsojen na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev.
Taksist Ibro @LJ_Taksist
»Pepe je učer dubu rdeč karton, ampak ustavni sodnik Zobec bi mu ga rad preklico, ker to lahko upliva na rezultat svetovnog prvenstva.«
Določilo je namreč napisano tako, da je namenjeno poslancem, ki mandat že imajo in jih doleti pravnomočna obsodba. Ker je sodba Janši že pravnomočna in nikjer ne piše, da ne sme kandidirati, mu bodo po zakonodaji morali, če bo izvoljen, mandat tudi podeliti. Zakon pa je mogoče interpretirati tudi tako, da mandat izgubi le, če bi ga obsodba doletela le v času mandata, ne pa prej.
Zanimiv je tudi odziv Civilne iniciative za družino in pravice otrok, ki jo vodi Aleš Primc, ki je na spletu objavila odprto pismo podpore za gospo Urško Bačovnik Janša. V pismu, ki ga lahko prek spleta podpiše vsakdo, je zapisano: »Draga gospa Urška, v nesreči in krivici, ki je doletela vas, vašega moža in celo vašo družino, ne boste sami! Podpisniki tega odprtega pisma vam izražamo podporo in sporočamo, da vam stojimo ob strani. Naj vam naša podpora v najtežjih trenutkih pomaga in vas bodri. Verjamemo in upamo, da bodo kmalu prišli lepši časi za vašo družino in Slovenijo.«
