Novice Svet24

Kot so za STA pojasnili na ustavnem sodišču, se povratnica Janševega odvetnika Francija Matoza še ni vrnila. Ko se bo, pa bodo odločitev objavili na spletnih straneh sodišča. Matoz za STA za zdaj ni dosegljiv. Tudi na vrhovnem sodišču, kjer so potrdili, da so odločbo ustavnega sodišča dobili, le te ne razkrivajo.
Reporter pa navaja, da je večina ustavnih sodnikov med drugim menila, da zatrjevane kršitve človekovih pravic niso izkazane s tisto stopnjo očitnosti, ki se zahteva, da bi ustavno sodišče lahko odločalo pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. O njihovi utemeljenosti bo tako najprej moralo odločiti vrhovno sodišče. Če bo to obrazložilo, zakaj očitki o zatrjevanih kršitvah niso utemeljeni, bo imel pritožnik možnost vložiti ustavno pritožbo zoper sodbo vrhovnega sodišča, še navaja Reporter.
Ob tem piše, da je odločitev o zavrženju ustavne pritožbe glasovalo vseh pet ustavnih sodnic in predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič. Proti zavrženju pritožbe pa so bili sodniki Mitja Deisinger, Ernest Petrič in Jan Zobec, ki so dali odklonilna ločena mnenja.
Zobec je v odklonilnem ločenem mnenju po navedbah Reporterja podrobno utemeljil izjemnost primera. Po njegovem "bi se z vsebinsko odločitvijo okrepilo zaupanje v delovanje pravne države in njenih institucij, predvsem pa bi se okrepilo zaupanje v varnost ljudi pred arbitrarno uporabo (da ne rečem zlorabo) sredstev državne represije zoper kateregakoli posameznika". To sporočilo bi bilo po mnenju Zobca, da se ne sme zgoditi, da bi bil kdorkoli obsojen za abstraktna dejanja, ampak le za dejansko ravnanje.
Zobec je po navedbah Reporterja zapisal še, da si ne more zatiskati oči pred dejstvom, da je pritožnik vodja največje opozicijske stranke, da so za 13. 7. 2014 razpisane predčasne parlamentarne volitve ter da bo pritožnikov odhod na prestajanje dveletne zaporne kazni, ki je bila izrečena v flagrantno nepoštenem postopku, bistveno zaznamoval izid teh volitev. Zato primer naravnost kliče po zadržanju izvršitve z izpodbijano sodbo naložene zaporne kazni in po čim prejšnji odločitvi o ustavni pritožbi. "S tem bi bilo preprečeno, da bi na volilni izid padla senca dvoma v njegovo legitimnost - da ne omenjam možnosti sumničenj o zlorabah sodstva v politične namene in krepitve dvomov v samostojnost, neodvisnost ter poklicno integriteto vseh v ta postopek vpletenih institucij in njenih posameznih predstavnikov," po pisanju spletne strani piše Zobec.
Ustavni sodnik Ernest Petrič je v ločenem mnenju opozoril na nepopravljive posledice, ki bi nastale z Janševim odhodom v zapor, saj da je odvzem osebne svobode, poleg odvzema življenja, najhujši poseg v človekovo dostojanstvo in človekove pravice, še zlasti, če bi se kasneje izkazalo, da je bil poseg nezakonit.
Petrič tudi opozarja, da ustavno sodišče v sklepu o zavrženju pritožbe po eni strani nakazuje možnost obstoja resnih kršitev človekovih pravic in potrebo resne in poglobljene ustavnopravno presoje, hkrati pa večina ustavnih sodnikov po drugi strani ugotavlja, da ni izpolnjen pogoj, ki se zahteva, da bi ustavno sodišče lahko odločalo o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. Petrič meni, da sodbi prvostopenjskega in višjega sodišča glede storitve kaznivega dejanja "sprejema obljube" ne vsebujeta dovolj prepričljivih dokazov. Zato po Petričevem mnenju ni izključena možnost, da se utegnejo očitki pritožnika bodisi pred vrhovnim sodiščem bodisi pred ustavnim sodiščem izkazati za upoštevne in upravičene.
Tudi ustavni sodnik Mitja Deisinger je opozoril na nelogičnost sklepa o zavrženju Janševe pritožbe, v katerem piše, da je bila ustavna pritožba zavržena zato, ker je bila sicer izkazana zatrjevana kršitev človekovih pravic, vendar ne s tisto stopnjo očitnosti, ki je pogoj za izjemno predčasno odločanje. V obravnavani zadevi sta bila podana oba vsebinska pogoja, od katerih je odvisna odločitev o izjemnem predčasnem odločanju, po navedbah Reporterja še meni Deisinger.
Glede na poročanje Reporterja o odločitvi ustavnega sodišča torej ostaja v veljavi poziv Janši, da naj se v petek zglasi v zaporu na Dobu na prestajanju dveletne zaporne kazni. Janša je sicer že večkrat dejal, da ne bo zaprosil za alternativno prestajanje kazni ali odlog, saj da v zvezi s "to krivično obsodbo" ne misli nikogar za nič prositi.
Je pa Janšev zagovornik Franci Matoz vložil tudi zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevi Patria. Če vrhovno sodišče ugotovi, da je zahteva utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomočno odločbo ali v celoti oziroma delno razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in višjega sodišča in zadevo vrne v novo odločitev, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona. Kot so za STA pojasnili na Okrajnem sodišču v Ljubljani, je zahteva za varstvo zakonitosti zaenkrat še na njihovem sodišču, ker so v delu končne odredbe in obsežna odmera stroškov kazenskega postopka obsojencem. Ob tem so pojasnili še, da zakon o kazenskem postopku ne določa roka, kdaj mora biti zadeva posredovana vrhovnemu sodišču.
Sodišče je junija lani Janšo, Krkoviča in Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo, ki je bil v času nakupa patrij predsednik vlade, je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev.
Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna. Janši so sodbo 15. maja vročili na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer se je udeležil naroka v pravdi proti novinarju Dela Dejanu Karbi. Črnkoviču in Krkoviču pa so vročili sodbi približno dva tedna pozneje.