Tako tožnik kot predstavniki občine so se na današnjem poravnavnem naroku zavezali, da javnosti ne bodo razkrivali, v katero smer tečejo pogovori. "Smo pa bližje rešitvi. Zgodba gre v pozitivno smer," je novinarjem po slabi uri pogovorov s Križajem povedal tržiški župan Borut Sajovic, medtem ko je Križaj sodišče zapustil brez komentarja.
Poravnavni narok, ki se je začel danes, tako še ni zaključen in v prihodnje bodo predstavniki občine in tožnik na sodišču in izven njega še naprej iskali rešitev, kako sanirati skalni podor iz leta 2010 in zagotoviti, da se ta ne bo ponovil.
Maja 2010 se je na pobočju nad Križajevim posestvom utrgalo pet po vsaj deset ton težkih skal in zgrmelo na njegovo parcelo. Ena se je zarila v pomožni objekt in ga poškodovala, druga je razbila vhod na posestvo, dve sta se ustavili na dvorišču, peta pa na cesti nad naseljem Ravne.
Občina je tedaj poskrbela za nujno sanacijo pobočja in zanjo odštela okoli 20.000 evrov. Vendar s tem ni mogla zagotoviti, da se v prihodnosti s pobočja nad 19.000 kvadratnih metrov velikim Križajevim posestvom med Tržičem in Podljubeljem ne bo odtrgala še kakšna skala.
Križaj zato vztraja pri tožbi za odškodnino in za odpravo škodne nevarnosti v vrednosti 220.000 evrov. Skupna ocena nujnih sanacijskih del na brežini, ki je v lasti občine, je namreč 190.000 evrov. Križaj zahteva od občine, da izvede to sanacijo, hkrati pa od občine terja tudi 30.000 evrov odškodnine, s katero bi pokril vrzel v nastali škodi leta 2010 in izplačilom zavarovalnice, ki je odobrila škodo v višini 113.000 evrov.
Tržiški župan na drugi strani poudarja, da občina ne more biti odgovorna za to, da so se s pobočja zvalile skale, ki so tisoče let mirovale. "Na naravno nesrečo seveda nimamo vpliva, se pa čutimo odgovorne, da zadeve saniramo, da se ne bi kaj takega več ponovilo," je dejal Sajovic in zagotovil, da se trudijo poiskati rešitev, ki bi zagotovila večjo varnost.
Sajovic je računal, da bi sredstva za sanacijo lahko prispevala tudi država, saj naj bi gozd na tem območju po novem zakonu prešel v last Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, za zdaj pa je zemljiškoknjižno lastnik občina. "Država nam je vsem skupaj obrnila hrbet in nanjo očitno tukaj ne bo dosti za računati," je ugotovil Sajovic.