Če bi se o življenju in delu Bojana Starmana želeli poučiti s pomočjo spletne enciklopedije Wikipedije, bi našli skop zapis, da gre za politika in ekonomista, ki je deloval v številnih znanih slovenskih podjetjih, bil enajst let župan občine Žiri in poslanec. Leta 2004 kot član stranke SDS, v zadnjem sklicu pa je zastopal interese stranke, katere predsednik je postal v ponedeljek.
Starman stavi na svoje izkušnje iz gospodarstva.
Na spletnih straneh Državljanske liste je v predstavitvi o sebi dejal: »Nikoli nisem bil in nikoli ne bom pravi politik, po duši sem in vedno bom gospodarstvenik.« Danes je uradno sicer upokojenec, pred tem pa je na vodilnih delovnih mestih v slovenskih podjetjih delal dobrih 30 let – od Alpine in Planike do Jelovice in Mure. V letu 2000 je opravljal naloge sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo. V politiko je stopil bolj po naključju. Ker so ga pač ljudje poznali, pogosto je tudi pokritiziral tisto, kar se mu ni zdelo prav. Kot pravi: »Zato sem šel v politiko, da sem lahko javno opozoril na stvari, ki niso delovale, in jih poskušal izboljšati.«
Prva naloga je popeljati Slovenijo iz krize.
Zanimivo bo videti, kako bo Starman, gospodarstvenik po duši, vodil stranko, ki je v tem mandatu doživela veliko pretresov in bila znana tudi po tem, da je dokaj pogosto prilagajala svoja stališča trenutnim potrebam. Veliko dela je namreč opravil kot krizni menedžer, in kot sam ugotavlja, v kriznih časih včasih niti ni prostora za demokracijo. Način, na katerega se je odločal, je opisal takole: »Zelo hitro in jasno si se moral odločiti, na neki način si moral biti malo diktatorski.« Glede na malo časa, ki mu ga je ostalo do volitev, bo moral biti tudi precej hiter. A to ne bi smela biti težava. Starman je bil v mladosti namreč odličen atlet, ki je želel v teku na sto metrov nastopiti celo na olimpijskih igrah.
