Kot je povedal direktor Aerodroma Maribor Marko Gros, so po letih neuspešnega truda za redno letalsko linijo zdaj začeli delati nekoliko bolj strukturno. Ker okoliške lokalne skupnosti niso pokazale preveč posluha, so že konec leta 2013 začeli razmišljati o ustanovitvi konzorcija.
"Turistično gospodarstvo v regiji je zelo pripravljeno sodelovati. Ker je v regiji predvsem veliko malih podjetij, velikih pa žal vse manj, smo se začeli povezovati v nekakšno interesno združenje, s pomočjo katerega bomo skušali zbrati sredstva za zagon vsaj prvih dveh let redne linije," je dejal Gros in dodal, da je zagon redne linije brez velikih finančnih vložkov nemogoč, o čemer priča zgodba z Ryanairom pred nekaj leti.
Zdaj naj bi poskusili z nekoliko drugačnim poslovnim modelom, po katerem bodo skupaj z zainteresiranimi iskali ciljne skupine in skušali ugotoviti, katere destinacije jih najbolj zanimajo. Letal je po Grosovih besedah v Evropi na voljo dovolj, problem so predvsem potencialni gostje, ki jih morajo turistični ponudniki privabiti k nam. Pogovori gredo v pravo smer, tudi sredstev za spodbujanje regije je tako v Evropi kot v Sloveniji kar nekaj, zato bi lahko z nekim pametnim projektom v naslednjem letu začeli izvajati tudi redno linijo, je prepričan Gros.
Pogovori z Adrio doslej niso obrodili sadov, a tudi oni, tako kot tuja podjetja, pričakujejo pomoč pri zagonskih sredstvih. "Pripravljeni so sodelovati, že drugo leto zapored se pogovarjamo o redni liniji, pred časom so pri nas začeli izvajati vsaj redno šolanje," pravi direktor mariborskega letališča, ki meni, da sam na trgu danes težko preživiš, regija pa je trenutno toliko na tleh, da je združevanje nujno.
Kot je dejal, se o ustanovitvi konzorcija pogovarjajo z Mariborsko razvojno agencijo in Zavodom za turizem Maribor, iz gospodarstva pa z nekaterimi večjimi podjetji, kot so Terme Maribor, Terme Ptuj, hotelskimi upravljavci v Rogaški Slatini in številnimi drugimi. Vsi naj bi pokazali interes za sodelovanje, zato želijo še letos oblikovati končno podobo sodelovanja.
Gros je prepričan, da bi se v primeru dogovora pokazal takojšen učinek. Analize namreč po njegovem kažejo, da redna linija dvakrat tedensko v prvem letu ob povprečni polnitvi prinaša okoli 25.000 potnikov, po šestih ali sedmih letih pa pri vsakodnevnih linijah med 80.000 in 90.000 potnikov, ki jih lahko namestijo v turistične zmogljivosti v regiji. Sicer pa si v prihodnje obetajo več kot eno redno linijo, a prva pomeni nek začetek, je še dodal Gros.
Kar se tiče strateškega partnerja, ga lastnik išče naprej. Ob tem direktor letališča poudarja, da njihov strateški načrt predvideva ne le razvoj potniškega prometa, pač pa tudi cargo prometa po letu 2017. Pogovori potekajo, nekaj sestankov je bilo tudi že pri predstavnikih države na temo priprave državnega prostorskega načrta, za katerega je že bil izbran izvajalec, ta pa bo oblikoval nadaljnji razvoj letališča.
S predstavniki občine Hoče - Slivnica so si ogledali zemljišča okoli letališča in ugotovili, da je možnosti za razvoj več kot dovolj. Infrastrukturno namreč po Grosovih besedah niso tako zelo omejeni kot ostali dve slovenski letališči. A za povečevanje cargo prometa je nujno podaljšanje steze na 3300 metrov, saj so najbolj pogosta letala za tovrstne prevoze boeing 777, ki ob vzletu pri polni zmogljivosti potrebujejo tako dolgo vzletno stezo.
Mariborsko letališče s konzorcijem za redno letalsko povezavo
Mariborsko letališče z dokončanjem potniškega terminala lahko resneje računa na povečanje potniškega prometa. Zaenkrat cilj v sodelovanju s turističnimi operaterji izpolnjujejo s čarterji, v prihodnje pa načrtujejo, da bi vendarle prišli tudi do kakšne redne letalske povezave. V ustanavljanju je konzorcij zainteresiranih turističnih ponudnikov.