Zavod invalidskih podjetij Slovenije je včeraj v Ljubljani pripravil celodnevno konferenco, na kateri so opozorili na pomanjkanje strategije pri zaposlovanju invalidov in razvoju invalidskih podjetij.
142 invalidskih podjetij zaposluje 11.015 ljudi.
Udeležence je nagovoril tudi predsednik DZ Janko Veber in opozoril na izjemen pomen omenjenih podjetij, ki jih je treba narediti še odličnejša. Po Vebrovih besedah je v Sloveniji od sedem do devet odstotkov prebivalstva invalidov. Ker gre za skupino, ki je zaradi drugačnosti prevečkrat izpostavljena diskriminacijskim družbenim praksam, imajo po oceni predsednika DZ invalidska podjetja izjemen socialni in širši družbeni pomen. Zaposlovanje invalidov je namreč tisto, ki v veliki meri zagotavlja socialno varnost in vključenost invalidov, oboje pa je ključno za razvoj in napredek tako posameznika kakor tudi družbe v celoti, je dejal. Veber je še ocenil, da invalidnost že dolgo ni več obravnavana zgolj kot posameznikov osebni, zdravstveni ali socialno-ekonomski problem in je v družbi dobila poseben status, kljub temu pa je treba po njegovi oceni pri ustvarjanju enakih možnosti za invalide še veliko narediti. Ker je vmes posegla tudi finančna in gospodarska kriza, ki je prizadela tudi invalidska podjetja, bo po njegovih besedah dodaten napor potreben tudi pri razvoju teh podjetij, še posebej v smeri, da se jih naredi še odličnejša. Veber je invalidskim podjetjem – teh je trenutno v Sloveniji 142, zaposlujejo 11.015 ljudi, od tega polovico invalidov – zaželel še uspešen razvoj. Na včerajšnji konferenci so med drugim spregovorili o vlogi invalidskih podjetij pri zaposlovanju invalidov, zaposlovanju invalidov v državah EU, ekonomskih in družbenih učinkih zaposlovanja invalidov in blagovnih znamkah invalidskih podjetij. Opozorili pa so predvsem na tisto, kar najbolj pogrešajo, in sicer gre za strategijo, kar je bila tudi glavna tema konference. Zadnja v državnem zboru sprejeta strategija, ki je obravnavala obvladovanje in razvoj invalidskega varstva v sodobni družbi, je bila sprejeta daljnega leta 1991.