Novice Svet24

Pravosodni minister Senko Pličanič je Goršetu na podlagi takrat veljavnega zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju 4. oktobra 2012 izdal odločbo o začasni ustavitvi imenovanja za upravitelja v novih zadevah, so za STA pojasnili na pravosodnem ministrstvu.

Odločba je bila izdana zaradi pravnomočne obtožnice, ki ga je bremenila zlorabe položaja pri vodenju stečajnega postopka Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura. Goršeta je sicer višje sodišče po obsodilni sodbi prvostopenjskega sodišča oprostilo obtožb.

Na podlagi odločbe ministrstva so Goršeta, ki je od lanskega februarja v priporu, takrat sodišča razrešila v vseh postopkih zaradi insolventnosti, v katerih je bil imenovan za upravitelja.

Minister pa je nato 27. januarja letos izdal odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, ker Gorše ni izpolnjeval pogojev iz insolvenčnega zakona. Ta določa, da mora imeti stečajni upravitelj sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko odgovornost. Skladno z zakonom je namreč upravitelj upnikom odgovoren za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo svojih obveznosti.

V primeru, da bi višje sodišče razveljavilo tudi drugo obsodilno sodbo, v kateri ga je koprsko okrožno sodišče pred dvema tednoma obsodilo na deset let zaporne kazni, bi imel Gorše, ki je od lanskega februarja sicer v priporu, možnost vložitve odškodninske tožbe zoper državo.

"Vsakdo ima pravico do povrnitve škode, ki mu jo v zvezi z upravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnih organov s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo opravlja," so še pojasnili na ministrstvu.

Višje sodišče v Ljubljani je namreč razveljavilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je Goršeta spoznalo za krivega zlorabe položaja pri vodenju stečaja HKS Sicure in ga obsodilo na štiri leta zapora.

Goršetov zagovornik Emil Zakonjšek pa je za spletni portal 24ur.com dejal, da je višje sodišče ugotovilo, da je bilo Goršetovo ravnanje v skladu z zakonodajo in gospodarno pri prodaji terjatev, glede na takratne okoliščine in dejansko stanje v času, ko je do prodaje prišlo.

"Pritožbeno sodišče redko samo spremeni sodbo. Tukaj pa je zadeva tako nesporna in jasna, da je sodišče lahko samo in ob istih dokazih ugotovilo, da moj klient ni storil kaznivega dejanja," je dejal.

Glede odločitve sodišča, da se oškodovance z njihovimi premoženjskopravnimi zahtevki napoti na pravdo, pa Zakonjšek pravi, da bodo morali oškodovanci, če so bili v stečajnem postopku oškodovani, pravico iskati v civilni tožbi, a Zakonjšek misli, da imajo bolj malo možnosti, saj je sodišče pokazalo, da je bil postopek stečaja korektno izpeljan.